likanje
Tako, tako, še smo pametni. Sam da čim manj likamo, se bolj splača lepo raztegnit pri sušenju. Sam srajce in kake majce, ki se bolj mečkajo. Drugo-zguba časa. Tisto razkuževanje je po mojem brez veze, ker so bakterije povsod v zraku in ko daš to v omaro in tam stoji, sigurno ni več razkuženo. Pa tud temperatura je za marsikatere bakterije prenizka! Uživat, ne likat!
Če likate iz čistega užitka, je to seveda krasno. A predvidevam, da pri zaposleni, obremenjeni materi to ni užitek.
Sama pazim, kako obešam perilo, pa tudi iz sušilca vzamem, ko je perilo še toplo. In vse lepo zložim. Likam edino srajce, bluze in morda kakšne hlače.
Glede razkuževanja pa to. Spodnje perilo je prav, da je razkuženo. A to se dodobra razkuži že, če perete spodnje perilo na 95 stopinjah Celzija. Zakaj bi delale mučenice iz sebe, kadar to ni potrebno? Ta čas, ki bi ga namenile likanju, ga raje posvetimo otrokom.
Aja, še to. Mislim, da se v današnjem času veliko več pere, kot včasih. Torej bi bile ženske v današnjem času non-stop v likanju, se vam ne zdi?
Joj, nobena ni napisala:
LIKANJE JE PRAVA MUKA! In meni ne uspe vsega tako zložit, da bi bilo ok, zato likam, kaj pa vem, morda se mi samo zdi (aja, pa moja mama je enkrat rekla-ti kar hodi okrog zmučkana, toda otrokom zlikaj, da jih ne bodo obrekovali! -čutite ironijo?!!?…in zdi se mi, da kar naprej likam. Res se več pere, samo kaj ko je moj tak, da je otroke že naučil, naj kar mečejo v koš za perilo.
A bi katera, ki rada lika in uživa ob tem, malo mene razbremenila? :))))
Obljubim, da ji v zameno olupim krompir, pomijem po tleh…
LP
Perilo obesim tako, da je potem čim manj zmečkano in lepo zložim. To velja prevsem za belo perilo – posteljnino, serviete……
Ostalo pa likam -mikice, hlače ,srajce …..
Ampak likanje mi je tako odveč….zato si vedno zraven gor vržem kak CD z muzko in zraven mal zamigam…..ampak sem že parkrat potem tako migala zraven, da je likalnik zgrešil in mene imel za objekt likanja.:)))
Tudi če je kje kak odtisek, ne bo konec sveta, glavno da nisi res ves pomečkan! :-)) Jaz vedno pravim: človek si mora narediti prioritete v življenju in si ne dovoliti, da nam zaradi takih malenkosti zmanjka časa za resnično pomembne stvari – kartere so te, pa ve vsak zase.
Ali, kot pravi neka misel: Vse (probleme itd.) v življenju glejmo s perspektive svoje smrtne postelje!
No, in a mislite, da boste na smrtni postelji obžalovali to, da se je nekoč videla neka gubica na majici (ki je najbrž ni nihče drug niti opazil razen vas) ali to, da se npr. nismo dovolj ukvarjali s svojimi bližnjimi ali vsaj s svojimi (naj)pomembnejšimi interesi!
No, samo moja misel…
Lp, Maja
P.S. Pa saj nisem tako hud sovražnik likanja, da ne bo kdo mislil:-)) – a menim, da je v življenju toliko pomembn(ejš)ih stvari, da človek ne sme biti preveč “picajzelj”, sploh pa ne za stvari, ki se bodo na smrtni postelji izkazale za povsem nepomembne. Ah, joj, spet filozofiram… :-))
Forum je zaprt za komentiranje.