lignji na žaru so gumijasti….
Mačkon sicer zelo rad kuha, ampak tole pa že malce vpliva na samozavest 😉
Lignji v ponvi ali na plošči (v gostilni kao iz žara) so namreč gumijasti. Če jih popečem malo (cca 2 min) so sicer dobri, ampak niso lepo rjavo zapečeni, če jih pečem dalj pa so rjavo zapečeni, ampak gumijasti. Please help !
Nekdo mi je napol v šali dejal, da so v gostilni že po eni minuti tako lepo rjavo zapečeni, ker jih pripravljajo vedno v isti ponvi – NEOPRANI ! In da vsakič ostane nekaj napol zažganih ostankov od prejšnje runde in da imajo zato tako hitro lepo barvo. Zadnjič sem gledal kar nekaj časa takšno grilanje od blizu v gostilni na prostem in prav zares pečejo non-stop na isti plošči. Doma to seveda ni izvedljivo.
Kako torej speči lepo zapečene, pa vendar ne gumijaste lignje?
hvala vnaprej,
mačkon
Dodatna pojasnila
Solim jih običajno sploh ne, ker so največkrat sami po sebi dovolj slani.
Olja tudi običajno ne uporabljam pri lignjih. Sem poskusil z in brez, pa ni bistvene razlike.
Pečem jih na najvišji temp. ki jo zmore naš štedilnik (plin), tako, da to ne bi smel biti vzrok.
Nasvet z moko se mi zdi full kul! Komaj čakam, da poskusim.
Kako dolgo pa se bi naj pekli?
Vsem hvala za nasvete,
lp
mačkon
Jaz sem lignje jedla 4x v raznih restavracijah in mi niso bili všeč. Enkrat pa jih zagledam v trgovini in kupim. Malo sem povprašala in jih doma najprej namočila v mleko, nato pokapala z limono in povaljala v moki. Pekla sem jih kakšne 3-4 min. in bili so fantastični. Mehki, sočni in hrustljavi. To je zelo vplivalo na mojo samozavest in čisto sem ponosna nase :-)))
Sedaj obožujem lignje.
Pa dober tek!
Tinoča
Pred časom sem v Nedelu, kjer ocenjujejo gostilne, prebrala, da če hočemo, da niso gumijasti, morajo biti prej zamrznjeni. Ocenjevali so neko restavracijo, vsa hrana je bila izvrstno pripravljena, iz svežih sestavin, ravno tako so bili tudi lignji. In prav v tem je bila napaka. Ocenili so jo kot vrhunsko, s petimi sončki. Tej komisiji gre v nos, če so jedi dodani razni industrijski dodatki ali pa zamrznjene sestavine. Sam kako to ugotovijo, mi pa bo za vedno ostala skrivnost. Vredno jih je prebirat, ker mi marsikdaj odprejo oči.
lp
Uaaaaaa, mačkon pa ima sedaj toliko samozavesti, da bi gore premikal!!!!!
The day before: Interspar – nakup plošče za žar iz sive litine (cca 7-8 kg). Mačkon govori grde besede o svoji neumnosti, ko nosi proščo do avta…
The day D: Zakurim roštilj, pa s ploščo na mrežico (se povesi cca 5 cm). Še dobro, da sva bila z ženo sama, sicer bi fotr že bil “pameten”. OK, lignje v roko, pa puf na ploščo:
Prva runda še nekoliko gumijasta (plošča ni bila dovolj segreta) in flambirana, ker se je olje na plošči vnelo 😉
Druga runda: oh in sploh… Je bila še žena tako navdušena, da se se je tretja runda skoraj prismodila, ko sva…. Uppps, tole pa bi bolj sodilo na kak drug forum 😉
Še nasvet: poskusil sem tudi narezane lignje skupaj z narezano papriko, čebulo ter bučkami – vse skupaj sem vrgel na isto VROČO ploščo ter zmešal. Mljask – da bi angelci jedli, če bi imeli ritke 🙂
LP
mačkon
PS: pa še vi povejte, kako “rata” po novem.
Kot to počnemo že leta je glavna napaka v premalo vroči ponvi, ali pretanki ponvi. Namreč ribe in lignji se morajo peči 200-220°C, drugače je sama voda, če je premalo vroče. Pred pečenjem jih osušimo na papirnati brisači, solimo jih ko jih obrnemo. Čas pečenja pa je odvisen od velikosti lignjev. Večinoma za žar kupujemo C – C4. lignje. Pečemo na tej temperaturi 3-4 min, s kapljo olja.
Forum je zaprt za komentiranje.