Zanima me, kje in kako lahko posameznik pridobi lektorsko licenco. Kakšni so pogoji? Je predpisana kakšna posebna vrsta izobrazbe?
Zanima pa me tudi, kakšne so na trgu dela možnosti za dobrega lektorja? Je težko priti do “strank”?
Hvala za odgovore!

Lektorske licence ni, tako kot je ni za prevajalce, urednike in še koga. Edina “licenca” je praksa po usvojenem znanju in pa dobro mentoriranje. Brez mentorstva ni ne lektorja ne prevajalca.

Začne se s študijem, lahko s slovenističnim, poznam pa kar nekaj solidnih, celo dobrih lektorjev, ki so študirali na drugih področjih. Pač morajo nadoknaditi znanje, ki bi ga sicer usvojili pri študiju slovenistike (predvsem besedotvorje in še kaj) in gre. Veliko naredi pri tem praksa in pa mentoriranje.

Možnosti za lektorja so take kot v drugih poklicih. Če si dober, si iskan, če nisi dober, zate ni dela. Simpl ko pasulj. 🙂 So tudi srečneži, ki pri svojem delu niso najboljši, so pa v službi in to delo opravljajo, ker pač ga. Ti so predvsem srečneži. 🙂

Do “strank” ni težko priti, morda je bolj “problem” s plačilom. Pa slovenščino moraš malo “poznati”.

Večkrat sem že prebrala, da na posameznih fakultetah želijo, da študenti od lektorja prinesejo potrdilo, da ima “licenco”. Za kaj torej gre pri tem? Pa hvala za dozdajšnja pojasnila.

Kaj fakultete želijo v zvezi z licenco, mi ni znano. Znano mi je le, da licence ni.

Sem pa tudi jaz že imela prošnje študentov (na podlagi zahteve fakultete/šole) za podpisano izjavo, kdo je lektor in kaj je lektoriral, in celo za fotokopijo diplome. S takimi dokazili lektor dokazuje, da je “usposobljen” za lektoriranje. Je pa tudi v lekturi enako kot v drugih poklicih, papir ne daje lektorju znanja in prakse. Potrjuje, da je končal šolanje, vsekakor pa ne naredi iz njega lektorja.

Nekatere fakultete zahtevajo, da lektorirajo le slovenisti, druge ne zahtevajo niti navedbe lektorja. In seveda sem že videl diplome kemikov, ki jih skoraj ni bilo treba lektorirati – in tudi zelo spodobne diplome, ki so jih lektorirali peciklmajstri. Žal pa tudi zmazke, kjer je bil kot lektor naveden univ. dipl. slov., al’ kako se že prav piše.

“začne se s študijem, lahko s slovenističnim” – halo!! ne strinjam se z napisanim. ne zavajaj, prosim, ljudi, ki o tem področju nimajo pojma. lektoriramo lahko izključno slovenisti! če je nekomu to področje blizu ali ga zanima, to še ne pomeni, da ga obvlada in še manj, da je za to delo usposobljen. a po tvoje lahko lektorirajo besedila v slovenskem jeziku anglisti??!! to je tako, kot bi trdila, da lahko tudi slovenisti lektoriramo besedila v angleščini!!
kako pa po tvojem lahko nadoknadijo znanje besedotvorja? in zakaj ravno slednjega?

kar slabo mi je ob tvojem odgovoru.

“začne se s študijem, lahko s slovenističnim” – halo!! ne strinjam se z napisanim. ne zavajaj, prosim, ljudi, ki o tem področju nimajo pojma. lektoriramo lahko izključno slovenisti! če je nekomu to področje blizu ali ga zanima, to še ne pomeni, da ga obvlada in še manj, da je za to delo usposobljen. a po tvoje lahko lektorirajo besedila v slovenskem jeziku anglisti??!! to je tako, kot bi trdila, da lahko tudi slovenisti lektoriramo besedila v angleščini!!
kako pa po tvojem lahko nadoknadijo znanje besedotvorja? in zakaj ravno slednjega?

kar slabo mi je ob tvojem odgovoru.[/quote]

Sem dokončala slovenistični študij, pa daleč od tega, da bi zaprmej menila, da lahko dobro lektorirajo izključno tisti, ki so dokončali ta študij. Seveda lahko lektorira, kdor koli pač želi in seveda to tudi zna. Znanje besedotvorja pa nadoknadijo tako kot slovenisti – s študijem, a ne? Ne vidim razloga, zakaj njim ne bi bila dostopna gradiva in knjige, tako kot so študentom slovenistike. Kakšno diskriminacijo se pa gremo?
Zakaj besedotvorja? Ko boš lektor/-ica, boš vedela, zakaj.

“začne se s študijem, lahko s slovenističnim” – halo!! ne strinjam se z napisanim. ne zavajaj, prosim, ljudi, ki o tem področju nimajo pojma. lektoriramo lahko izključno slovenisti! če je nekomu to področje blizu ali ga zanima, to še ne pomeni, da ga obvlada in še manj, da je za to delo usposobljen. a po tvoje lahko lektorirajo besedila v slovenskem jeziku anglisti??!! to je tako, kot bi trdila, da lahko tudi slovenisti lektoriramo besedila v angleščini!!
kako pa po tvojem lahko nadoknadijo znanje besedotvorja? in zakaj ravno slednjega?

kar slabo mi je ob tvojem odgovoru.[/quote]

mar se slovenisti ne učite tudi rabe ločil? da naj se stavek le izjemoma konča s podvojenimi vprašanji ali klicaji ali celo z dvojno kombinacijo teh dveh ločil? daj no, erter, tako pišejo najstniki, ne pa slovenisti.
(male začetnice stavkov ti ne bom oporekal, tudi sam dostikrat pišem tako, kot vidiš)

[/quote]

lapsus … vprašaji, seveda.

No, pa se je končno začelo nekaj dogajati tudi na področju lektorske licence! Komaj čakam, da se na tem področju vzpostavi red!

Kaj naj bi se začelo dogajati?

Pravzaprav že lep čas potekajo intenzivni pogovori, usklajevanja in počasi tudi že končni dogovori glede lektorske licence.

Kot je v svojem sporočilu članom Lektorskega društva zapisala Skupina za licenco, je ključni namen lektorske licence naslednji:

Prednosti lektorske licence vidimo v tem, da bomo lahko s potrjeno kakovostnim lektoriranjem počasi dosegli primerno vrednost našega dela in s tem višjo ceno. Lažje se bomo ubranili pred nelojalno konkurenco, ki ponuja lektoriranje po nerazumno nizki ceni in seveda temu primerni nizki kakovosti, s tem pa škodi ugledu vseh lektorjev. Trenutno sta zaradi takih razmer na trgu (ko lahko lektorira praktično vsak, ki misli, da zna slovensko) naša cena in ugled zelo nizka, naročniki naših storitev pa nimajo v pomoč nobenega merila, da bi lahko izbrali lektorja, ki bo dobro opravil delo. Če se bomo pri izdajanju licence povezali s Filozofsko fakulteto in se bodo tudi oni s tem strinjali, bomo licenci dali vrednost, ker bo za njo stala uradna priznana ustanova, najvišja nosilka znanja in znanstvenega raziskovanja in ustanova (vsaj za zdaj še) z ugledom in avtoriteto. Pogoj za to povezavo pa je bil, da je za pridobitev licence zahtevana univerzitetna izobrazba. To je tudi za nas dobro, saj ne moremo biti v istem položaju s tistimi, ki niso pridobili širšega znanja o jeziku.

Poleg navedenih koristi naj dodam še to, da bomo z njo pridobili in obnavljali znanje in da bomo imeli prednost pri zaposlitvi ali pridobivanju dela. Po uvedbi bo lektorsko društvo o tem obvestilo podjetja, založbe in druge ustanove in jim priporočilo, naj dajo prednost kandidatom z licenco.

Ta lektorska licenca bo organizirana v sodelovanju z Oddelkom za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Oni bodo imeli ključno vlogo pri izvedbi preizkusa znanja, potrebnega za pridobitev te strokovne licence.

Toliko za zdaj samo na kratko. Ko bo zadeva uradno sprejeta in potrjena, bom več objavila tudi na forumu.