Lep zapis

” Ko je ženska ljubljena na pravi način, postane bolj čustvena. Vzljubi drobne, ženstvene stvari in joka ob malenkostih. Več se smeji, nasmehne se brez zadržkov in v očeh nosi mehak sijaj. Ljubezen, ki jo prejema, je ne le varna, ampak jo tudi vidi, sliši in ceni na načine, kot jih morda še nikoli ni doživela.

Ne čuti več potrebe, da bi bila ves čas na preži ali pretirano neodvisna, zgolj zato da bi preživela. Namesto tega si dovoli biti ranljiva, globoko čutiti in brez sramu sprejemati vse odtenke svojih čustev. Začne opažati lepoto v majhnih stvareh, v cvetju, nežnih barvah, ročno napisanih sporočilih in tihih trenutkih. Njena notranja deklica se prebudi, ni več prestrašena, da bo zavrnjena ali ranjena.

Joče, ne zato, ker bi bila zlomljena, temveč zato, ker končno resnično čuti. Tudi najmanjša prijaznost jo globoko gane, saj se uči, da ni treba, da je ljubezen povezana z bolečino, zmedo ali strahom. Ponovno odkriva dele sebe, ki jih je dolgo skrivala – nežnost, igrivost, nedolžnost.

Začne cveteti. Ne zaradi tega, kdo je on, temveč zaradi tega, kako se ob njem počuti. Takšna ljubezen zaliva dušo. Prinaša svetlobo tja, kjer je bilo nekoč temno, in ji daje prostor, da zraste v svojo najmehkejšo, najsvetlejšo različico sebe.

(Vir: Kings Coach)”

na iskreni.net

dvigam zapis, da ga prebere tudi čimveč moških.

iluzija, za šolski spis morda 5

Če se pa to ženski dejansko zgodi, pa v resnici pride iznenada tak Armageddon da se sesuje na prafaktorje. Ne hvala.

Ti nisi ženska, temveč možačasta razvalina. Ne vem kaj se sploh oglašaš?

Mislite, da je sprejemanje ljubezni od moškega odvisno samo od tega, kako moški pristopa oziroma se obnaša do ženske? Tu je še okolje ženske, čas, pa psihologija, travme, kaj je bilo prej …

Lep tvoj komentar, kulturen.