Pozdravljeni!

Morda kdo ve, kako poteka preizkus znanja lektoriranja, ko se poteguješ za službo lektorja?

Hvala.
Liza

Običajno je zelo preprosto: dajo ti nekaj besedil, ki jih moraš popraviti. Bolje ko narediš … bolje zate, seveda. Največkrat ni pomembno, ali si slovenistka ali ne, kajti med dobrimi lektoricami in lektorji je precej takšnih, ki prihajajo z drugih študijskih smeri, denimo s primerjalne književnosti.

Pri presoji o tem, ali te bodo vzeli ali ne, ne bo pomembno zgolj to, ali boš pravilno “postavila vejice”. Marsikdaj ti kakšno slovenično napakico celo spregledajo, če je iz dela razvidno, da si iz “pravega testa”. (Morebitne šibkosti je mogoče izpiliti med uvajanjem.) To preprosto pomeni, da imaš občutek za jezik, da spregledaš vsebinske oslarije (z njimi se boš pri delu srečevala iz dneva v dan), da si čimbolj razgledana ipd. Skratka, na preizkusu dobiš natanko takšne reči, kot te pozneje čakajo pri delu.

Vse skupaj ni nič posebnega, verjemi mi. Bila sem na treh takšnih preizkusih, nikoli pri kakem zanikrnem lističu, vedno nas je bilo precej kandidatov, a sem trikrat dobila delo, čeprav nisem slovenistka. Hm … nočem biti zlobna, ampak človek bi na osnovi tega še kaj sklepal …

Kako je pa s službami na področju lektoriranja? A je veliko povpraševanje po lektorjih, se da zaposlit kje tudi za nedoločen čas? Kakšne so delovne razmere, plače? Zelo bom vam hvaležna za vaše odgovore, izkušnje,

jagoda

MetkaK, hvala za prijazen odgovor. Po izobrazbi sem jezikoslovka, vendar na fakulteti nismo imeli lektorskih vaj, zato sem zaskrbljena predvsem glede uporabe ustreznih korekturnih znamenj. Zanima me, kako je s tem.

Hvala.
Liza

Povpraševanje po lektorjih po mojih izkušnjah ni veliko, sploh pa ne rednih služb. No, honorarcev pa vsaj pri nas zmeraj manjka. Pri nas so plače dobre, ampak to je odvisno od tega, kje delaš. Pravzaprav je vse odvisno od tega, kje si zaposlen. Težko je govoriti na splošno, kakšne so razmere.

Pravkar iščejo lektorja za Reader’s Digest – lepo in prav, le da ponujajo 200 sitnih neto na stran. (Najnižja tarifa lektorskega društva za leposlovna besedila z malo napakami je 525 sitnih.) Za ta denar bodo seveda dobili študente prvih letnikov različnih slovenskih “sorbon”. Potem pa se bomo zgražali nad lektorji …

Če ima človek srečo, od časa do časa naleti tudi na kak resen razpis. Zelo sem uživala pri delu za pokojne PC & medije. Denar je bil soliden, roki spodobni, ljudje prijazni, besedila veliko nad povprečjem. Enako je bilo na Mladini.

Kakšen je položaj dandanes, pravzaprav ne vem povedati, ker zdaj skorajda izključno prevajam, lektoriram pa skorajda ne več – le še ob redkih priložnostih za znane (= dobre) naročnike. Kar zadeva mene, mi je lektorskega kruha za nekaj časa več kot dovolj.

MetkaK, pises, da zdaj prevajas – a si dostudirala tudi kateri tuji jezik? A je to podrocje bolj perspektivno?

MetkaK napisal:
> da ponujajo 200 sitnih neto na stran. (Najnižja tarifa
> lektorskega društva za leposlovna besedila z malo napakami je
> 525 sitnih.) Za ta denar bodo seveda dobili študente prvih

Prvič vidim besedo “sitnih”, oziroma – to verjetno ni beseda siten, kot jo definira SSKJ. Od kje torej izvira in kaj pomeni?

Heh, jaz sem človek, ki se vedno ukvarja z rečmi, ki jih ni doštudiral … Ne, primerjalka sem.

Za Lizo8:
Korekturnih znamenj sem se naučila kar iz SP – to zadošča, sploh pa je v SP vse lepo in preprosto razloženo.
Sicer pa to dandanes niti ni strašno pomembno, ker boš delala na računalniku in ne na papirju. No, korekturna znamenja je vseeno dobro znati, za primer, da boš morala kdaj opraviti tudi korekture, kajti korektorjev nimajo povsod.

Za Filipa:
Glede “sitnih”: to je izraz z ulice, tako rekoč ljubkovalno ime za tolarje, sicer pa mularija pravi tudi “300 sitih”.

Za Jagodo Zeleno:
Prevajati se seveda bolj izplača, najprej pa moraš ugotoviti dve stvari.
a.) kateri jezik obvladaš v tolikšni meri, da bi si upala tudi prevajati,
b.) in to je najpomembnejše: katerega področja se boš lotila. Ne moreš biti prevajalka za vse, če pa bi bila, bi te prej ali slej izvrgli, kajti kot prevajalka se boš tako rekoč MORALA specializirati za področje ali dve. Brez veze bi bilo če bi se lotila prevajanja s tehničnega ali pravnega področja, če o tem nimaš pojma, ker boš prevajala ZANIČ, pa če še tako obvladaš jezik.

Skratka, če si dobra na kakem področju, če ti gre pisanje v različnih slogih dobro od rok, če si predvsem dobra v slovenščini in če obenem dobro obvladaš kak tuj jezik, lahko začneš razmišljati o prevajanju. (Prevajanje v tuje jezike prepusti dvojezičnim in govorcem tega jezika, sploh pa je takšen trend.) Preden pa narediš kiks, je koristno kar precej trenirati, prevode pokazati kakemu prevajalcu ipd. Dokler ti ta ne reče, da si “zrela” za prevajanje, ne poskušaj dobiti dela, kajti slabo ime se širi nepopisno hitro.

MetkiK hvala za izčrpne in zelo koristne odgovore! Spoštujem tvojo pomoč, še enkrat hvala!

jagoda zelena

Še eno vprašanje; a lektorji/ice pa ne rabijo biti specializirani za določeno področje? Kakšen je trend tukaj?

Hm, kakih uradnih pravil glede tega ni.

Pri odločanju, ali naj začnem delati pri računalniški reviji PC & Mediji, me je bilo, denimo, zelo strah, skorajda bi rekla ne. K sreči so bili fantje super, navsezadnje so prav ONI tisti, ki so vzpostavili “računalniško slovenščino” in ne slovenisti, ki so se samo zgražali nad angleškimi izrazi, sami pa so še vedno “printali fajle, delali s kompjuterji, kompresirali” … No, da ne bom dolgovezila, fantje so me zelo hitro uvedli, mi dali koristne slovarčke, tako da sem postala prava strokovnjakinja 🙂

Seveda je zaželeno, da se vsaj malo spoznaš, najpomembnejše od vsega pa je, da premoreš splošno razgledanost, kajti v tekstih je toliko neverjetnih napak, da človek ne more verjeti. Splošna razgledanost je seveda najpomembnejša, če delaš na dnevniku, kjer naletišna besedila z vseh možnih področij. (Dragi me je vedno prosil, naj mu prinašam najboljše “cvetke”.)

In še nekaj: navaditi se je treba hitrega (a zato nič slabšega) dela. Tega se najhitreje naučiš, če delaš pri dnevniku. Delo pri dnevniku je najboljši možni trening za svežega lektorja.

No, vsemu trudu navkljub se včasih zgodi, da v tekstu ostane kakšna sijajna neumnost – največkrat v naslovu na prvi strani 🙂

Dve cvetki s prve strani nekega dnevnika, obe z ISTE naslovnice. K sreči sta bili tako dobri, da urednik zaradi njiju ni nameraval pobiti vseh lektorjev 🙂

“Pohotni spopadi v Jajcu”

“Jutri bo vreme sočno”

Vsem se opravičujem: po nesreči sem te dni uporabljala nick moje računalniško nepismene svakinje, ki me je prosila, naj v njenem imenu dam oglas na Knjižnih moljih.

Torej: MetkaK je Katja10

MetkaK napisal:

> Za Filipa:
> Glede “sitnih”: to je izraz z ulice, tako rekoč ljubkovalno ime
> za tolarje, sicer pa mularija pravi tudi “300 sitih”.
>

Hvala za pojasnilo, občasno se namreč tudi jaz moram iti lektorja in vse križem spreminjati Site, site in SIT v tolarje. Nekateri kar nočejo vedeti, da nimamo sitov, temveč tolarje. S tega stališča sem kar vesel, da bomo prešli na evre in da smo se dogovorili, da so evri in ne euri.

Metka ali Katja!

“K sreči so bili fantje super, navsezadnje so prav ONI tisti, ki so vzpostavili “računalniško slovenščino” in ne slovenisti, ki so se samo zgražali nad angleškimi izrazi, sami pa so še vedno “printali fajle, delali s kompjuterji, kompresirali” …

Daj, lepo prosim, ne govori bedarij.
Lep pozdrav,
Alenka

Brez obrazložitve je bedarija tvoj post, alena.

Filip, se opravičujem, če ni bilo jasno – citirala sem Metkino/Katjino trditev, o kateri menim, da je milo rečeno butasta, v resnici pa zelo žaljiva.
Poznam nekaj slovenistov in nihče od njih ne uporablja izrazov kot printati, kompjuter, fajl ipd.
Pravzaprav teh izrazov, tudi drugi, povprečno pismeni ljudje, ne uporabljajo.
In kaj pomeni “vzpostaviti računalniško slovenščino”?

Alena,

morda nisem bila dovolj jasna, to je bilo pred davnimi leti, zdaj je seveda že drugače. Ampak žal so takrat slovenisti – s častnimi izjemami – stali križem rok.