Kdaj je dobro dati lektorirat- že preden oddaš mentorju, da pregleda, ali čisto na koncu potem ko že pregleda in popraviš, kar je treba oz pred vezavo?
Koliko sploh stane približno lektura za eno stran?

Predlagam, da se lekturo opravi povsem na koncu, tudi po mentorjevi potrditvi. Mentor lahko namreč zahteva še kakšne popravke, tudi vsebinske, in potem mora avtor – če sam ni dovolj jezikovno spreten – spet naročiti lekturo in jo seveda tudi – spet – plačati. Je že res, da bo v drugo zanesljivo nižji znesek, a vendarle.
Najbolje je torej počakati do konca, da je zadeva povsem končana in predvsem, potrjena.

Cena lekture na stran se na trgu zelo razlikuje: od 1 € za lekturo, ki jo opravijo navadno študenti (ne nujno slovenistike!) do 4 in 6 € pri nekaterih agencijah, kjer pa ni nujno, da je delo opravljeno bistveno boljše, ker lahko dajo nalogo lektorirat – študentom. 🙂 Pa si na istem, samo plačaš bistveno več. Nekatere agencije imajo vendarle tudi prave lektorje, samo po mojih izkušnjah gre pogosto za študente ali neizkušene, samo da jim lahko oderuško malo plačajo.

Torej prava lektura bo verjetno nekje vmes, od 2,5 do 3 € na stran, včasih z ddv, včasih brez, pač odvisno od izvajalca, ampak verjetno je to nekako najbolj “pravična” cena, da se dobi še kakovostno lekturo.

Ko jo potrdi mentor in reče, da jo daj še v lekturo, in pred tehničnim urejanjem. Torej, mentor – lektor – postavitev.

Hvala!

Živjo!

Naj se kar navežem na omenjeno temo, da ne odpiram nove. Zanima me namreč naslednje: že kar nekaj let sem zaposlena kot lektorica pri enem izmed večjih slovenskih dnevnikov, končala sem tudi slovenistiko, in ker trenutno (zaradi nenačrtovanih nujnih izdatkov) potrebujem nekaj dodatnih finančnih sredstev, bom začela lektorirati tudi diplomske naloge. Zanima pa me naslednje: ali se od lektorja pričakuje, da bo nalogo tudi tehnično uredil (kazalo, številčenje strani, seznam literature …) ali naj za to že pred lektoriranjem poskrbi avtor sam? V preteklosti sem že brezplačno lektorirala nekaj diplomskih nalog širšemu sorodstvu in pričakovali so oz. smo se tako dogovorili, da bom vse tudi tehnično uredila (zraven dipl. so mi namreč poslali tudi navodila določene fakultete glede pisanja diplomskih nalog). Problem je namreč v tem, da mi je vse to urejenje in številčenje tabel … vzelo skoraj več časa kot pa lektoriranje. Kako je torej s tem?

Lp, Mila

Pravzaprav je to odvisno od vsakega lektorja posebej. Nekaterim se zdi to odveč in povsem nepotrebno, saj to ni delo lektorja, nekateri pa to naredijo zraven, mimogrede.

Pri tem je nujno ločiti dvoje. Eno je namreč, da je treba popraviti tudi kazalo in seznam literature, saj je to del besedila. Veliko lektorjev namreč kazalo morda še popravi, seznam literature pa mirno preskočijo, a ga štejejo (!) v obračun lekture. Pri tem je lahko v olajšavo to, da se avtomatsko urejeno kazalo ob ustreznem kliku posodobi/popravi samo, skladno s popravki v besedilu, če je seveda tako narejeno. Opažam pa, da še vedno veliko avtorjev ne zna narediti avtomatskega kazala, zato ga preprosto natipkajo, tako kazalo je seveda treba pregledati in po potrebi popraviti.

Podobno je tudi pri seznamu literature: to mora biti urejeno po navodilih šole oz. po nekih standardih (katere standarde se upošteva, pove šola) in pri tem se je mogoče sklicevati, da je to naloga avtorja. Toda za druge napake v seznamu literature je pa odgovoren lektor, razen če se z avtorjem dogovori, da bo povsem prezrl navedbe virov in naj jih avtor sam uskladi z navodili, toda potem je treba to stran ali dve izključiti iz obračuna lekture.

Torej je mogoče pri obeh stvareh v nedogled razpravljati, ali je katera od teh reči izključno v domeni avtorja in/ali lektorja.

Nekaj povsem drugega pa je označevanje slik, tabel, grafov ipd. To je avtorjeva naloga in tudi za to imajo običajno navodila. Tudi te napise je mogoče preprosto natipkati in seveda nato natipkati še kazalo, najlažje in najprimernejše pa je uporabljati sistemske zapise in na podlagi teh narediti avtomatsko kazalo. To pa zagotovo ni lektorjeva, ampak avtorjeva naloga.

Jaz delam celovito, je pa res, da besedilo obravnavam tudi kot urednica, torej naredim nekakšno uredniško lekturo, če lahko temu tako rečem. Tako ob lekturi vedno uredim še kazala (vsebine, slik itd.), pomanjkljive/napačne zapise virov – te preverim po Cobissu, česar ne najdem, označim, zapišem pa še, kaj menim, da manjka oz. mi je sumljivo, v dokumentu tudi uredim zapise za tabele itd., če vidim, da ti niso narejeni avtomatsko. Pač uredim dokument v celoti. V paginacijo strani se navadno ne spuščam, razen če me avtor prosi – navadno gre za zahtevnejše primere: do te strani tako, od te strani tako, nato tako številčenje. Večina tega ne zna in se ne znajo niti spopasti s tem.

Torej, da sklenem. Glede nekaterih tehničnih zadev glede urejanja se lahko dogovorite z avtorjem (npr. izpustite vire, vendar je sam odgovoren zanje ipd.), povsem mirno pa se lahko seveda odločite, da naredite “samo” lekturo, in vam nihče ne more ničesar oporekati. Če ste spretni z Wordom, je lahko večina tehnikalij narejena mimogrede, je pa res, terja svoj čas, da se vse uredi. Po drugi strani se pa zavedam podpiranja lenobe, ker se nekdo pač ne potrudi niti najmanj slediti navodilom, ki jih dobi za pisanje naloge. Presoja in končna odločitev sta pa vaši.