Pozdravljeni, v kratkem bom morala dati “popraviti, pregledati” (lektorirati se sliši tako učeno in predvsem drago) diplomsko delo. Napisano je na približno petdesetih straneh. Kako ste se vi spopadli s to nalogo. Ali ste dali lektorju v pregled, študentu slavistu, koliko to stane itd. …

Hvala za odgovore

cene so od 500-1500 na stran: odvisno od zehtevnosti tvoje diplome.

jaz se javim, da ti jo pregledam
piši mi na mejl – če hočeš:)
ankaanka@butn.net

Sama sicer ne lektoriram, vem pa, da v Mb študentje lektorirajo za 200 sit na polno stran. Mi je kar težko, ker so tako pod ceno.

Če damo 200 SIT na polno stran lektoriranja, potem se verjetno lahko tudi vprašamo, kako je to lektorirano. Lektoriranje namreč ni samo postavljanje vejic.
Pač moje mnenje.

Lucija

200 sit na stran je zato, ker so študentje očitno brez denarja. eden ponudi nižjo ceno, drugi še nižjo, pa je prišlo do tega.

moram pa reči, da sem videla tekst, ki je bil lektoriran za 200 sit na stran in nimam nobene pripombe. zelo korektno!

To pomeni, da, če imam napisano diplomo na 120-ih straneh, bom plačala 100.000-200.000 za lektoriranje? Pa saj se hecate. Sem se odločila, da ne bom diplomirala:))

Sama računam 350 tolarjev na stran. Seveda pa je odvisno tudi od teksta, pa od tega, ali diplomsko tudi urejam (računalniško). Sicer lektoriram na računalniku, kar potem olajša delo, saj ni treba še enkrat vnašati sprememb. Seveda pa vse spremembe pustim vidne. Torej bi špela-marela pri meni prišla skozi s približno 42 tisoč tolarji.

Če te zanima, se ti oglasim na mail.

Pozdravček od Lucije

tud jest moram dat lektorirat diplomo in bi prosila vse ponudnike če mi lahko pošljejo svojo ponudbo na mojca.klesnik@volja.net. Gre za 25 strani, skupaj z literaturo in viri in nekaj grafi.

Moje mnenje, ki ga podajam kot prevajalka, ki vodi prevajalni biro, v katerem ponujamo prevajalske in lektorske storitve:
Treba je povedati, da se lektoriranje, tako kot prevajanje, obračunava glede na avtorske strani – ena avtorska stran obsega 1500 znakov brez presledkov.
Poleg tega sem tudi sama mnenja, da je lektoriranje veliko več, kot samo postavljanje vejic in ostalih ločil. Če vam nekdo zaračuna 200 sit na stran, potem tu ponavadi nekaj ne štima. Pa še nekaj: moje izkušnje s študenti prevajalci (in tudi lektorji) so žal do zdaj bile zelo negativne; večinoma so bili pri delu površni, neprofesionalni in pozna se jim, da so brez izkušenj. Stranke pa so bile potem zelo nezadovoljne. No, saj ne rečem, nekje si jih pač morajo pridobiti, ampak kvaliteta njihovega dela se z izkušenimi prevajalci ali lektorji žal ne more meriti.
Dejansko se vam zdi, da plačate veliko, vendar pri taki količini besedila tudi dela ni malo. Sploh pa: preden poizvedujete po ceni, v besedilu obvezno preštejte število znakov brez presledkov in ga delite s 1500 in dobili boste točno število avtorskih strani. In potem si lahko zračunate, koliko vas bo to stalo glede na ceno strani, ki vam jo je postavil določen lektor. Realne cene za lekturo pa se gibljejo tam od 500-600 sit na avtorsko stran dalje. Lep pozdrav!

Se strinjam s celotno razlago, zato pa tudi sama, četudi se mučim po nekaj dni s popravo tekstov, ne računam nič. Razloga: 1. popravljam samo prijateljem, 2. menim, da mnogi nimajo možnosti dobiti bajne vsote denarja, ki jih je treba odšteti, da sploh lahko končaš študij, saj nekatere fakultete zahtevajo zelo obsežno diplomsko delo (od 70 strani dalje). Po tem takem študentje, katerih starši ne morejo zadovoljevati niti svojih osnovnih potreb, sami pa z delom zaslužijo ravno za najemnino, hrano in kopije literature, torej nikoli ne bodo mogli končati študija.

Jaz se pa ob vsem tem sprašujem, kje je znaje jezika? Mar študent po vsem končanem študiju res ni sposoben slovnično pravilno napisati diplome?

Vsak dela napake. Svojih napak ne vidiš vedno, čeprav prebereš stokrat. Profesorji pa zahtevajo, da je diploma napisana čisto brez napak, zato mora diploma skozi “lektorski test”. Verjetno pa se zahtevnost razlikuje tudi po smereh študija. Slovenistične diplome morajo biti zagotovo slovnično bolj “dodelane”, saj sem videla, da na primer pravniki sploh ne rabijo lekture, ker je menda njihova diploma že tako na večji težavnostni stopnji kot diploma nekega pedagoškega študentka (NESRAMNO!!!!).

Pravkar popravljam svojo diplomo, ki mi jo je mentorica po prvem branju vrnila. Čeprav mislim, da slovnico ‘obvladam’ (no ja, ne kot kak slavist, a za moje potrebe kar dobro), je ona kljub temu našla nekaj napak, ki jih sama nisem odkrila. Res svojih napak ne vidiš vedno.

Pa še to: a rabite potrdilo, da je naloga lektorirana? Mi namreč ne in jo lektoriram kar sama. Študiram kemijo.

No to je pa res nesramno, da pravniki ne rabijo lektoriranih diplom, ker v službi ne znajo osnovnih pravil slovenščine.

Torej se ne rabim čudit od kot takšna šlamparija.
Lp

Se opravičujem, Janica, a tudi

“se ne rabim čudit” žal ni nikakršna pravilna raba slovenskega jezika.

marija (1)