Po nesreči ali ponesreči? SSKJ sicer “ponesreči” ne pozna, SP-ja pa zdajle nimam, ampak zdi se mi, da je pomenska razlika še večja, kot med “po navadi” in ponavadi”, kar slednje vsaj SSKJ še ima. V oči mi je to padlo pri branju spletnega Večera, le kje drugje bi premogli tako zanimivo branje:

– – – – – – – – – – – – –

Družina je nič hudega sluteč naročila pijačo v luksuznem obmorskem hotelu s štirimi zvezdicami Limassool …

Natakar je namreč po nesreči v kozarec soka nalil strupen detergent.

Starši male Annabel so nemudoma hčerko odpeljali v 50 milj oddaljeno bolnišnico v Makarios, kjer so jo priklopili na ventilator …

… zdravnikov najhujši strah pa je bil, da bo imela trajne posledice grla in zaradi tega tudi probleme s prehranjevanjem.

Oče Mark, šef transporta v družbi Petronas in Alegratrans je povedal …

– – – – – –

Še malo mojega komentarja:
– to se je zgodilo v hotelu Curium Palace v Limasolu, ne v hotelu Limassool;
– kopenskih milj do nadaljnjega pri nas nimamo;
– bolnišnica je v Nikozijji in se imenuje po nadškofu Makariosu;
– ne verjamem, da se po naše reče, da človeka “priklopiš na ventilator”;
– kaj je “trajna posledica grla”?;
– njen oče tudi ni to, kar piše Večer.
–

Možen vir prevoda:
http://www.express.co.uk/posts/view/33997/Girl-2-maimed-after-waiter-put-cleaning-fluid-in-her-orange-juice

Se ne strinjam. Razmerje slovnica:književnost je 60:40. Slovnice je dovolj, napaka je le, da se morajo učenci učiti preveč podrobnosti in nepotrebnih stvari. Poudarek bi moral biti na pravopisu. Glede slogovnih napak v naših pisarijah pa…ne bi jih bilo toliko, če bi več brali. Literatura je torej zelo pomembna. Piflanje letnic in rojstnih krajev je res nepotrebno, vendar so učitelji, ki to zahtevajo, redki.

Spet en zelo kvaliteten Večerov prispevek:

http://www.vecer.si/

Aha, ne morem dati direktnega linka, torej:

S TV daljincem je hotel razstreliti mesto

Geoffrey Fryatt, sedeminpetdesetletni moški, ki je živel v razkošnem golf pribežališču v Brisbaneu, je bil aretiran zaradi groženj, da bo razstrelil mesto z njegovim TV daljincem. Avstalska policija je razglasila stanje nevarnosti in pijanega moškega prepustila vojaški policiji, ki so ga odpeljali po strašnih grožnjah sosedom, da bo razstrelil njihovo trgovino s kemikalijami.

“En pritisk na gumb bo raztrelil pol mesta Brisbane”, je vpil Geoffrey, ko se je držal stran od policije. Fryattov odvetnik je povedal na sodišču, da je njegov klient izgubil nadzor po tem, ko je izgubil večino življenjskih prihrankov v prevari. “Ljudje so resnično prestašeni nenadne eksplozije,” je povedal sodnik, preden ga je obsodil na leto pogojne kazni. Fryatt je bil zaskrbljen, da bi kazen na kakršenkoli način vplivala na njegove načrte pri humanitarnih delih, toda sodnik mu je rekel: “Naj vas najprej malo spravimo v red, preden vas pošljemo v države tretjega sveta.”

ananova, vaj

Poleg nekaterih dokaj pogostih napak (TV daljinec, pa še njegov, namesto svoj) sem prebrala celo nekaj novega: “ko se je držal stran od policije”. Hehe, kaj hudiča pa to pomeni?!?

Golf pribežališče? Nimam komentarja…

Morda je original tole:

CANBERRA (Reuters) – A drunken man’s threat to blow up half a city with his television remote control forced Australian police to declare a state of emergency at a luxury golf resort, a local court heard Thursday.

Geoffrey Martin Fryatt, 57, a resident of the Fairways Golf and Lifestyle Retreat in Brisbane, was arrested by elite paramilitary police after terrifying neighbors with a knife and threatening to detonate a store of chemicals with the TV remote.

“One push of the button will blow up half of Brisbane,” Fryatt shouted in the standoff last May before police in the Queensland state capital opened fire with rubber bullets.

Fryatt’s lawyer told the Brisbane District Court that his client lost control after losing much of his life savings in a fraud carried out by his finance broker, local media said.

“People are genuinely scared of sudden explosions,” the judge said, sentencing Fryatt to a year’s probation. “Frightening members of the public with threats of bombs and bomb hoaxes has a much greater impact than it once did,” she said.

Fryatt accepted probation, but said he was concerned it could interrupt plans to travel overseas to do humanitarian aid work, the Brisbane Times newspaper reported.

“Let’s get you right before we send you off to a third world country,” the judge said.

»Zaradi zadušitve na žičnici skoraj umrla«

http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,1735,272835

Do zdaj sem mislil, da je zadušitev nekaj dokončnega, da če se zadušiš, si mrtev. 😉

Spet iz ljubega Večera, kjer prevajalec očitno ne prebere za seboj, pa za njnim tudi nobeden:

Našli obešeno punco, ki je že sedemnajsta žrtev v mestu Bridgend

Jenna Parry je že sedemnajsta žrtev, ki so jo jih našli obešene v mestu Bridgend v severnem Walesu. Samomori so se začeli že na začetku lanskega leta, dogajajo pa se le med ljudmi, starimi pod 27 let. Šestnajstletno Jenno je našel moški, ki je sprehajal psa, pred njo pa so mrtvi našli dve sestrični.

Za Jennino družino in prijatelje je bil samomor velik šok, saj je bila dan pred tem zelo nasmejana, brez kakršnih skrbi in da je bila vedno polna življenja.

Restavrater naredil hamburger, težak več kot 60 kg

Najtežji hamburger na svetu je tudi naprodaj.

Lastnik restavracije v Detroitu Michael Berry je prepričan, da je zgradil najtežji hamburger na svetu in tako podrl svetovni rekord z najtežjim hamburgerjem, ki je tudi naprodaj. Berryu je pomagal prijatelj Steve Mallie, s katerim sta v soboto predstavila njuno 12. urno delo.

Tako sta v dvanajstih urah priprav in pečenja naredila več kot 60 kilogramski (134 pounds, 1pound=454g) hamburger imenovan “Absolutely Ridiculous Burger” ali Povsem absurden hamburger je narejen iz govedine, slanine, sira in dveh žemelj. Prodaja se za 350 dolarjev, le da mora naročnik hamburgerja 24 ur prej obvestiti restavracijo, da ga pripravijo.

Saj ravno to sem mislila: da so lektorji pretirano skromni. Za kakšno reklamo je podjetje pripravljno vreči skozi okno več deset tisoč evrov, ne more pa odšteti – primerjalno zelo skromne – vsote za lektorja …

Eh, spet Večer:

Da bi se izognil službi, nagovoril prijatelja da ga ustreli

Detektivi šerifovega urada v Washingtonu so poročali, da je moški nagovoril svojega prijatelja naj ga ustreli v ramo, da ne bi rabil v službo.

Daniel Kuch je najprej detektivom dejal, da je bil ustreljen iz avtomobila, ko zjutraj tekel, kasneje pa je le priznal, kaj se mu je v resnici zgodilo. Pojasnil in potožil je, da se je hotel le malo oddahniti od naporne službe.

Proti Danielu so podali obtožnico za lažno pričanje, njegov prijatelj pa je obtožen nepremišljenega spravljanja osebe v nevarnost.

Se kdo vozi z avtobusi LPP? Vodstvo namreč skrbi za to, da lahko potniki izgubljajo živce ne le zaradi prometa, ampak tudi zaradi reklamnih napisov v avtobusih, npr : vabljeni na koncert , zagotovite si popust z svojo mesečno vozovnico . Prosimo , da sedež odstopite tistim , ki ga zares potrebujejo in jim s tem polepšajte dan .

(navedbe niso dobesedne, pač pa po spominu)

Tole je zelo zanimiva tema in se povsem strinjam z vsemi, ki vam ni vseeno, v kakšni obliki dajejo raznorazna podjetja dokumente od sebe. Ugotavljam pa, da delate ubogi slovnici precejšnjo krivico. Meni se namreč slovnica zdi osnova za pravilno pisanje. Naj navedem primere z različnih jezikovnih ravnin, ki smo jih obravnavali skozi celotno šolanje:

1. Glasoslovje: da bi pravilno uporabljali predloga s in z, je potrebno najprej vedeti, kateri glasovi so zveneči in kateri nezveneči.
2. Oblikoslovje: poznavanje sklonov je precej koristna stvar, da ne prihaja do takšnih formulacij, kot je npr. tale: Govorili smo o temU lepemU članku. Zamenjava dajalnika in mestnika je pogost problem. Malokdo tudi ve, da se VEČ ne sklanja, npr. Govorili smo o več ljudeh (in ne večih).
3. Besedotvorje: al’ prav se piše literarnozgodovinski al’ literarno zgodovinski?:)
4. Skladnja: če razumete priredno in podredno zlaganje stavkov, razumete tudi postavljanje vejic.

Naj bo primerov dovolj. Toliko v razmislek, da imajo vse stvari svojo funkcijo in se nazadnje povežejo v neko celoto.

Vam dam pa popolnoma prav, da je veliko odvisno od učitelja, kako bo učencu predstavil slovnico, da se mu bo zdela zanimiva, predvsem pa uporabna.

Aja, še ena stvar. Sama sodim v zadnjo generacijo, ki so jo v srednji šoli še mučili s Toporišičevimi učbeniki, zanamci pa so bili deležni Na pragu besedila. Te učbenike sem si ogledala in se mi zdijo fantastični! Resno. Razumljivo napisani, poudarki so na uporabnih stvareh, delovni zvezek je zraven, vaj iz sporočanja ni pa nikoli premalo. Zame je to človeku zelo prijazna knjiga:)

Meni pa so Toporišičevi učbeniki veliko bolj všeč. Na pragu besedila zame ni na gimnazijskem nivoju, poleg tega je poudarek na sporočanju, preveč je pragmatičen, premalo teoretičen. Več bi moralo biti fonetike, dialektologije, zgodovine jezika in nasploh bolj poglobljene slovnice.