lektor v vsako firmo
Učitelj matematike: – Otroci, grozni ste, 45 odstotkov vas je test pisalo negativno!
Janezek: – Nemogoče, toliko nas sploh ni v razredu!
Seveda lahko potem odpremo razpravo o odstotkih in njihovo razliko napram odstotnim točkam, pa med obračunavanjem DDV in računanjem osnove za DDV iz bruto cene … SKRATKA (je to spet neželjena beseda, tako kot ITAK?), če sklepam po sebi, nikakor nisem antitalent za matematiko, dokler ne zaide tja nekam v infitezimalne račune, dokler ostaja v mejah uporabne matematike.
Hehe, krasna direktna okrajšava ulomkov, Kerstin. 🙂
O vsestranski uporabnosti matematike pričajo tudi vedno znova ponovljeni klici moje dobre prijatejice, ki je prava mojstrica peke – a me vsake toliko časa povpraša:
“Ti, enkrat si mi že povedala, koliko je 3/8 mleka, ane?”
A da se ne “pregorim od zaslug”: njeni piškoti so preverjeno najboljši. 🙂
Nocem odpirati nove teme. Nekoč je nekje na tem forumu bilo govora o tem, da lahko najdeš geslo v sskj, če vtipkaš kakšno črko in zraven še zvezdice za črke, ki jih ne poznaš (tako, da lahko na primer najdeš cel korpus besed, ki se začnejo na neko določeno črko in imajo določeno število črk). Jaz te funkcije nimam (imam knjižno polico). A mi lahko nekdo pove, če obstaja kak poseben postopek?
Strinjam se z Asru. In ja, lepo bi bilo, če bi se vsakdo v srednji šoli naučil dovolj, če bi bili učitelji genialni motivatorji, če bi vsi cenili pomembnost jezika … Ampak stvarnost je žal drugačna.
Dokler ne bomo dosegli tega nebeškega stanja, vseeno predlagam, da si v podjetjih privoščijo kakšnega – vsaj honorarnega – lektorja ali pa v skrajnem primeru za te naloge zadolžijo koga, ki je jezikovno bolj podkovan od večine. Sploh pa so, kot smo večkrat ugotavljali, lektorji navadno skromna bitja, ki ne zahtevajo ravno menedžerskih dohodkov in odpravnin. 😉
In še en argument, zakaj so – za zdaj – lektorji še kako potrebni. Gre za napise na plakatih v različnih nakupovalnih središčih, Najbrž ste že videli, a vseeno:
HERVIS:
Moška pulover Adidas – 15.990
MERCATOR:
Praznični delovni čas
Ponedeljek, 26. 12: zaprto
Torek, 27. 12.: zaprto
Ponedeljek, 1. 1.: zaprto
Torek, 2. 2.: zaprto
VABLJENI!
Trgovina x:
Bio pašteta iz shita: 1,13 €
SPAR:
Dobro zame
Zemlja za grob Pantella – 2,99 €
SPAR:
stegno
svinsko
zreski
kras
http://24ur.com/naslovnica/novice/crnakronika/20080121_3115425.php :
Včeraj so objavili fotografijo moškega, starega od 38 do 45 let, z neurejeno pričesko, črnih las, gostimi obrvmi in brado, ki jo je policijska risarka Melissa Little narisala po opisu 50-letne Britanke Gail Cooper, ki je v času izginotja Madeleine počitnikovala …
Risba pač ni fotografija 🙁
Da so skromna bitja? Dvomim. V Sloveniji je taka kriza s temi lektorji zato, ker jih nihče ne ceni. Ker vsi mislijo, da niso usposobljeni za to delo, v stilu “saj slovensko vsi znamo, kaj se pa on dela pametnega!”. Počasi bo vsak potreboval svojega osebnega lektorja. 🙂 Ampak ne, saj smo v Sloveniji, saj se vsi razumemo. In ne, naj ne vzamejo nekoga, “ki je malo bolj podkovan od večine” (itak si vsak drugi misli, da je bolje podkovan od večine …), če že ima svoje delo. Naj zaposlijo lektorja in naj mu mastno plačajo! Ker si zasluži! Tako kot vsi pravniki, ekonomisti, strojniki … Na žalost je v Sloveniji tako … Ljudje so funkcionalo nepismeni (preveč je takih) in lektorji so še kako pomembni.
Ne strinjam se z uvedbo obveznega lektorja, bi pa uvedla kazni za vse javno objavljene materiale, ki vsebujejo napake, saj neposredno oblikujejo nepismenost populacije (prebereš neumnost, ki se ti sidra v možgane kot “pravilno”). visoke kazni, odvisne npr. tudi od naklade.
kar se tiče skropucal – raznih dopisov, je pa tako… to je obraz neke firme. kot npr. toaletni prostori, pisarne in izdelki, ki jih prodajajo. to ima pa prav gotovo učinek na prodajo, se ga pa nekateri ne zavedajo, bo pa čas to bolje uredil. med urejeno in neurejeno firmo (tudi po dopisih) bi jaz vedno izbrala urejeno. kako naj sicer pričakujem “urejen” odnos (do mene)?
ps.ob visokih globah bi rutar prav gotovo najel/zaposlil lektorja. 😉 )
Hecen se mi zdi izraz skrOpucalo, ki ga uporablja veliko ljudi. Saj skrpucalo vendar pomeni, da je nekaj videti tako, kot bi bilo izdelano iz krp (ne iz kropa :)).
Kopiram iz SSKJ:
skrpucalo -a s (a) slabš. kar je slabo,
nekvalitetno: to ni naloga, ampak skrpucalo;
takega skrpucala ne bodo objavili; ta pesem je
pravo skrpucalo / gledališko, literarno skrpucalo
Globe? Pa kaj še, no. Ne glede na moje globoko spoštovanje jezika čutim enako ali večje spoštovanje do svobode izražanja. Prepoved zmazkov bi pač pomenila kršenje te svobode. Je pa to bolj stvar ozaveščenosti ljudi. Jaz osebno, recimo, ne bi kupovala v mesnici, kjer mi reklamirajo “piščančja prsa” (pogojnik sem uporabila zato, ker v mesnicah tako ali tako ne kupujem).
sama rutarjevega slogana čez /pol strani/ “popust za vso pohištvo” (že res, da so ga po nekaj letih uspešnega furanja pred nekaj meseci zamenjali) ne bi dala med “svoboda izražanja” temveč “podcenjevanje enih in poneumljanje drugih” (strank, bralcev….). in problematični se mi zdijo slednji – npr. otroci, ki potem enako zvezo uporabijo v šoli (ker imajo zasidrano v glavi in jih nihče ne opozarja, ne da je to pogovorno, napačno, slengovsko…)…
Razumem, kaj hočeš povedati. Moj pomislek je bolj v smeri morebitnega namernega kršenja pravil v umetniške namene. Ker potem bi morali biti kaznovani tudi pesniki, ki namenoma kršijo jezikovne norme. To je pač moj argument proti. Se pa strinjam, da je to poneumljanje – ampak spet, poneumljanje tistih, ki temu nasedejo, odgovornost je tudi (ali predvsem) na strani naslovnika.
Umetniški nameni, pesniki … seveda obstaja t.i. pesniška svoboda, ampak to je eno, diletantizem pa povsem nekaj drugega. Sam sem napisal in objavil nekaj pesmic brez vejic in brez velikih začetnic, pa so vseeno imele smisel in po moje niso kršile jezikovnih norm, nobeden mi tega tudi ni očital, saj je bil način pisanja globoko premišljen in dorečen.
Najdete pa lahko na netu ogromno “poezije” in “proze”, v kateri vsak po svoje nekaj cimpra in je kar vse dobro.
“Vso pohištvo” je pa spet nekaj tretjega.
Še enkrat, da ne bo nesporazumov: se seveda strinjam. Kljub vse tem argumentom pa nisem naklonjena zakonskim omejitvam. Ker v tem primeru bi se zgodilo to, da bi morali umetniki, ki ZAVESTNO kršijo jezikovne norme, dokazovati, da je šlo za umetniško svobodo. Torej: najprej bi obveljali za krive in bi morali dokazovati svojo nedolžnost. Tačas bi pa morali plačevati kazni in šele nakdadno terjati vrnitev denarja …