Le kako smo včasih živeli brez raznih Gen-ov, HSE-jev in podobnega

Naloga teh energetskih družb, in raznih prisklednikov tipa, SODO ali Borzen, ki so bile ustanovljene zaradi “harmonizacije s pravnim redom Evropske unije” je predvsem preprodaja, pretakanje praznega v votlo, mlatenje bajnih plač, ustvarjanje dobro plačanih službic za posvečene, kanaliziranje denarja privatnim družbicam v lasti sorodnikov, sponzoriranje pravih medijev in strank.

Le kako smo lahko včasih živeli brez njih?

Naj vam bo jasno – slovenske energetike ni ustvaril noben čudežni bajeslovno plačan deček, ampak smo jo v desetletjih ustvarili slovenski davkoplačevalci. Ki smo v zahvalo dobili certifikat in evropske cene energije.

HSE je bil itak ustanovljen izključno zato, da so lahko prekanalizirali denar, ki so ga ustvarjale dravske elektrarne iz maribora v ljubljano.

Živeli ste tako, da so bile v jugi stalne redukcije štroma, ekosistem Drave pa so s hidroelektrarnami popolnoma uničili, ker so samo delali in nič pazili.

Kar nekaj elektrarn pa je postavila Avstroogrska z davkopačevalskim denarjem predvsem iz Avstrije (npr. Fala in TE Trbovlje), Tretji Rajh z davkoplačevalskim denarjem iz Nemčije (npr. Teš) in fašistična Italija (npr. Soške elektrarne).

Je pa juga ceno energentov za revno prebivalstvo konstantno subvencionirala, da se nebi folk uprl in odstranil rdeče elite. To so delali s krediti. In ko je kreditov zmanjkalo se je zgodilo ravno to, država pa je propadla…

Nismo vsi živeli , ampak smo životarili, pa sploh nisem vedel, da slabo živim, diktatura. Enim se je pa godilo.

redukcije električne energije v sloveniji so bile zaradi visoke potrošnje elektrike v industriji. in vsakič, ko je TEŠ 4 izpadel.

Pizda, mi pa nismo mel redukcij, sem spraševal starše, k sva se lih zanč s kolegom menla, da se spomne, ko je bil mejčkn. No jaz se ne…in sem doma vprašal…

Mogoče je blo to odvisno od priključne moči…?

Sredi noci smo sli cakat pred (Kurivo) da smo bili med prvimi, za koln. Jaz sicer ne, sem malo premlad. Je pa moj stari oce, ki je bil furman.

Redukcije elektrike v Sloveniji v osemdesetih so bile izključno solidarnostne z jugom, da nam ne bi očitali “opet ovi Slovenci”. Za redukcije v Sloveniji ni bilo nobenih razlogov in nobene dejanske potrebe.

Ker gre za moje področje:

HE Fala je bila investirana z denarjem iz Švice (konzorcij), odplačevala ga je SHS dolgo, dolgo.

Povzemimo:

Finančni viri, znanje, tehnologija,strojna oprema za falsko elektrarno so bili švicarski. Schweizerische Eisenbahn Bank Basel je organizirala mednarodni konzorcij z direktorjem Rohshaendlerjem49 na čelu – skupaj s Švicarskim bančnim društvom.

Prvi lastnik, ob pričetku gradnje, je bila StEG (1913) z ing. Maxom Droschlom na čelu. Glavni delničarji, odločujoči družbenikiso bili Schweizerische Eisenbahn Bank, Basel in druge finančne institucije, povezane v mednarodni konzorcij (vodilni človek je bil ing. Jos. Rohshaendler) ter Schweizerische Bankverein, Basel (v njenem imenu svetnik dr. Eugen Tissot). Švicarska železniška banka je kasneje spremenila svojo firmo v Schweizerische Elektrizitaets und Verkehrsgesellschaft (prej Albert Buss & Co), Švicarsko bančno društvo pa je leta 1924 ustanovilo holding Elektrowerte, ki je 1927. leta prevzel terjatve do HE Fala. Še ena pomembna statusna sprememba se je zgodila leta 1937, ko sta se Elektrowerte in Švicarska železniška banka (takrat pod firmo Schweitzerische Elekt. u. Verk. Gesell.) spojili v Suisselektra.

Hidroelektrarna Fala, prva elektrarna na Dravi je bila namenjena, da bi z električno energijo oskrbovala podjetja v Gradcu in njegovi okolici, šele pozneje pa tudi v Mariboru.

Zemeljska dela v skali in v rečni strugi, vštevši prestavitev ceste in utrditev bregov, so navedena v količini 300.000 m3 ; • uporaba portlandskega cementa je znašala 33.000 t, kar pomeni na tisoče velikih tovornjakov ali železniških vagonov; • porabljenega je bilo 30.000 m3 stavbnega lesa, kolikor ga je lahko prepeljalo okoli 300 splavov, kakršni so pluli po Dravi; danes veliki cestni vlačilci naložijo nekaj več kot 30 m3 rezanega lesa, torej bi jih bilo potrebnih za prevoz tega lesa za opaževanje skoraj tisoč.

Nova elektrarna je bila za tiste čase pravi čudež tehnike in sodobne opreme. Preko struge je bil zgrajen mogočen jez s petimi odprtinami. Mogočni stebri med njimi so bili povezani z betonskim mostom, preko katerega je bil speljan tir za prevoz največjih delov strojne in električne opreme, obenem pa je služil tudi kot most preko Drave. Na levem bregu je bila zgrajena velika strojna dvorana s prostorom za sedem agregatov, z ločenim bazenom za dotok turbinske vode.

Falska pretočna elektrarna spada med klasične vodne elektrarne. V času izgradnje je prestavljala eno najmodernejših tovrstnih naprav v srednji Evropi. Agregati so bili zgrajeni z vodoravnimi osmi, saj so šele po letu 1916 pričeli uporabljati nove Kaplanove turbine z vertikalnimi osmi.

Dotok vode k turbinam je bil oddvojen od glavnega jezu. Vodo k turbinam so speljali iz posebnega bazena, v katerega je voda dotekala iz zajezitvenega jezu. Pred naplavinami in ledenimi ploščami je bil bazen zavarovan z betonsko steno. Celotna zgradba elektrarne je zgrajena iz železobetona. Desno od strojnice se je nadaljeval jez s pretočnimi polji. Elektrarna je bila opremljena s sedmimi Francisovimi turbinami s horizontalno osjo. Prve štiri turbine je izdelala tovarna Escher Wyss v Švici, ostale pa strojna tovarna Leobersdorf.

Ja, res je : za elektriko Elektronabava  Slovenije in direktor g. Kulašić.

Jasno – Ante Marković & Milka Planinc sindrom.

https://www.eles.si/Portals/0/Documents/clanek-leto-1972.html

V Sloveniji so bile redukcije električne energije stalen pojav, vsakič ko se je pripetil izpad nove TEŠ 4.