Labirint
Pozdravljeni.
Že pred časom sem v knjižnici rezervirala “uspešnico” Labirint in čakala nanjo skoraj dva meseca. Glede na to, koliko reklame je narejene za to knjigo, sem pričakovala mnogo več.
Je zdaj z mano kaj narobe, ker nesem napol prebrano knjigo nazaj v knjižnico, ali pa z avtorji, ki mislijo, da je ves keč uspeha v tem, da omeniš gral in podrobno opišeš vsaj dvajset masakrov v srednjeveškem času (plus natikanje otroških glav na kole in podobno)?..
Je kdo od vas bral to knjigo?..
Lp, Mojca
Juhuhu, prav vesel sem tvojega posta, ker se mi je po neuspešnem branju Labirinta zazdelo, da je nekaj resno narobe z mano (oz. da je nekaj narobe z mano še na tistih maloštevilnih področjih, za katere sem domneval, da niso posebej problematična). O svoji izkušnji sem jokcal že tukaj: http://med.over.net/forum5/read.php?33,4313829; res je, časi, ko je bila formula gral+masaker dovolj, so že zdavnaj minili, pa tudi če ne bi, dvomim, da bi pisarjenje Kate Mosse z veseljem prebral. Moram pa priznati, da do radostnih dogodkov natikanja otroških glav itd. nisem prilezel, tako da dopuščam možnost, da se roman v zadnjih nekaj sto straneh dramatično popravi. To z glavami pa k temu najbrž ne pomaga kaj preveč.
Hvalabogu, nisem edina!…:)))
Ma ne rabiš brati knjige do konca za take dogodke… in dvomim, da se kaj popravi kasneje. Ti povem, da sem potem sinoči od hudega vzela v roke en šund od literature, samo da si popravim okus..:)))
Sem pogledala tvoj link in se popolnoma strinjam – “ni sile, ni dnarja”, ki bi tudi mene pripravil do tega, da preberem samo še eno stran – ker tudi mene ne briga, če bo preživela ali ne. Če jih je že toliko tisočev umrlo do strani, kjer sem končala brati, eden več ali manj niti ni opazen..
Mogoče sem preveč krivična, ampak naslednjič bom pa le pazila, da mi kakšen tak stvor spet ne pokvari vikenda..:))
Lep dan,
Mojca
Toro, tole preprosto moram navreči, ker me je že zadnjič, pri oktobrskem branju, srbel jezik :-).
Kako je mogoče, da prebiraš pretežno knjige (in avtorje) ob katerih, ker zanje nisem še nikoli slišala, ves čas nabiram komplekse literarne nerazgledanosti, potem greš brat pa Labirint? Ne me narobe razumet, nič hudega ti nočem (bognedaj), ampak tole mi nikakor ne gre v glavo…
Hej, Enka, od mojega izbruha v Visokih petah se me očitno drži nek sloves, ki mi ni všeč: “… nič hudega ti nočem (bognedaj)” :-)))))))))))))) Pa tako mi je bilo žal potem … V resnici sem zelo benigno in vzdržljivo bitjece, tako da z mano res ni treba v rokavicah. 🙂
Labirint me je pravzaprav začel zanimati zaradi besne medijske kampanje o oh-in-sploh-romanu, zaradi katerega lahko Dan Brown stori kaj vem kaj itd. Moram priznati, da sem v recimo Šifri skoraj užival, razen seveda v mekdonaldskem občutku izpraznjenosti na koncu. Potihem sem računal, da bi Labirint morda to znal preseči. Pa seveda ni.
Se pa ne branim čiklita, če mi prečka pot, kar je žal bolj poredko. Bridget Jones sem prebral v kompletu, in se nisem počutil prav slabo. Tudi moške različice tovrstne literature, kot sta celotni Hornby in Tony Parsons, mi kar sedejo. Oba gospoda obvladata svojo obrt in po mojem zavestno vozita neko zvrst, ki se prodaja, kar je umetnost.
Razlog, zakaj posegam po “zahtevnejši” literaturi, pa je čisto prozaičen: preprosto se mi zdi, da na seznamu nominirancev za Bookerja ali Costo na lažji način pridem do kakšnega bisera kot na seznamu bestsellerjev.
Ma, lej Toro, če še Pilgrim malo cvika pred tabo (glej: Pilgrim…Retrospektiva), kaj ne bom jaz!
Ej, malo se hecamo. In te špikamo, ker vemo, kako zelo se kesaš zaradi tiste erupcije na Visokih petah ;-). No, vsaj jaz :-).
Sicer pa hvala za prijazno pojasnilo. Najbržda vas (= eminentne Molje) imam res nekoliko preveč popredalčkane, v tem smislu, kaj kdo bere. Bo treba prevetriti omare :-).