kurikulum
Kurikul(um) se mi zdi ena ogabnejših tujk, kar jih obstaja (uporabljamo). Nisem “apriori” proti tujkam, ampak ta je le prehuda. Sploh ker jo uporabljajo v glavnem šolniki, ki so po mojem prvi poklicani skrbeti jezik. Ne vem, morda se jim zdi, da tako izgledajo bolj učeni.
Kar lepo uporabi učni načrt.
LP
T.
Ja, ah, imaš prav. Ena takih tujk v sodobnem šolstvu so tudi kompetence. So jih že skušali nekateri nadomeščati z zmožnostmi in podobnim, ampak niso prepričali “stroke”. Vsi drugi izrazi po njihovem povedo manj. Tudi pri kurikulumu so mnogi lektorji že popustili; v vseh izobraževalnih standardih zaslediš samo kurikulum, odpri kurikulum itd. Če bi se morala odločiti, bi sama uporabljala kurikulum ne kurikul. LP
Beseda res ni prav prijetno zveneča, a je v primeru šolstva strokovni izraz in ne pomeni zgolj učnega načrta. Učni načrt se navezje na en učni predmet, kurikulum pa je nadgradnja in zajema tudi korelacije (spet tujka, kaj) in integracije znanj. Še posebej v novih izobraževalnih programih je to izrazito pomembno, saj v strokovnem delu niso več skupek predmetov, temveč vsebinskih sklopov. Skratka kurikulum v šolstvu pomeni nekaj drugega kot učni načrt.
hm
Iz latinščine beseda kurikulum pomeni potek. Tako dobimo curriculum vitae ali potek življenja ali lepo po domače – življenjepis.
Iz angleščine beseda curriculum pomeni učni načrt, včasih tudi urnik.
Samo slovenski strokovnjaki tej besedi dajejo nek višji pomen. Če vam “učni načrt” ni všeč pa ga spremenite v “izobraževalni načrt”.
Občutek dobiš, da se zaradi nekega pomanjkanja ustvarjajo in izmišljajo čedalje bolj čudne definicije samo zato, da imajo pedagoški strokovnjaki kaj počet. Dejansko poučevanje mladine pa prehaja v drugi plan.