KULINARIKA
Ker sem velik ljubitelj dobre in drugačne hrane, me zanima, kakšne izkušnje imate iz potovanj in ali ste prinesli s sabo kakšen dober recept, ki ste ga doma že uspešno preverili.Povejte kakšne nemogoče stvari ste vse jedli in opišite čemu je okus podoben. Je kaj takega, kar nikoli ne bi več jedli, ker morda niste vedeli kaj vsebuje, ali pa ste bili navdušeni nad čem, kar nikoli ne bi mislili, da je lahko tako dobro. Imate imena in opis restavracij, kamor obvezno moramo zaviti, če bomo potovali po vaših poteh.
Lp Ursa ….pa dober tek, kamor koli vas nese pot.
Najbolš do zdej mi je bla hrana v Mehiki. Tacosov sem se še prenajedu. Drugač sem pa odlično jedu v Guanajuatu, v eni beznici. Mole Negro – piščanc v omaki iz čokolade in čilija. Zraven pa še mal fižolovega pireja. Ma ku je blo to dobro. V Ljubljani se v mehiški restavraciji sicer da dobit nekaj podobnega, Mole Poblano, ki je pa narejen iz svetlejše čokolade (manj %) in mi je malce presladko.
Pa še ena zadeva mi je bla zelo všeč. Camarones ala Diabla (škampi po vražje). V bistvu samo škamipi v eni čili omaki pa mal riža. Se dobil tut recept, nabavu taprav čili (mora bit guajillo) pa zdej doma probavam narest. Pa mi ne ratuje najbolš. Čilija pa tut pučas zmanjkuje. Bo treba po nove zaloge :-P.
V Olomoucu (Češka) je ena super restavracija. Bli že dvakrat. Enkrat jedu rebrca z zeljem drugič pa piščanca v pivski omaki. Super. Pa tut ostali bli navdušeni nad svojimi jedmi.
V Avstriji je zakon Germknoedel. Kvašeno testo filano z slivovo marmelado, posuto z makom & vanilijevo kremo.
Drugač pa dostkrat kej sprobam ne da bi vedu kaj je. Tko sem v Estoniji potrefnu surove ribe (se mi zdi da sušija ne bom sprobavu ;-)). Prekajena riba (žuvis) v Litvi me tut ni navdušila.
Pa u Latviji sva s kolegom vidla, da zlo velik ljudi je eno roza juho (res roza! – jogurt + rdeča pesa/ zelje(?)). Pa sva rekla da bo treba probat. FUJ!
Glede na to, da je meso sestavni del velikega deleža jedi povsod po svetu, naj najprej povem, da ga ne jem (sem vegetarianka), čeprav se trudim, da bi začela jest vsaj ribe.
Navdušila me je predvsem indijska hrana, ker se mi dopadejo spicy omake. Tam delajo tudi najboljše paradižnikove juhe, kar sem jih kdaj jedla. Ma, v Indiji res najdeš polno dobrot, od vseh vrst palačinkam podobnih zadev, riža, daal-a, lassija (ala jogurt) do takšnih in drugačnih omakic… izmed sladkih stvari mi je bil najbolj všeč barfi. Doma imam sicer knjigo z recepti, ampak žal premalo časa (vem, da to ni dober izgovor), da bi se česa resnično lotila…da ne omenjam začimb, ki se jih pri nas ne da dobit ali pa so vsaj hudičevo drage.
V Laosu so mi bile zakon njihove zelenjavne juhe z nudli, pa v Bkk “phatai”…
Drgač pa zame ni hrane, ki bi bila boljša od riža z zelenjavo, sojo in akkijem v Nine Mile-u, nasproti Bob Marley Foundationa. Če je še vedno ista kuharica, vam jo toplo priporočam.
Obilo zanimivih, predvsem pa dobrih kulinaričnih izkušenj vam želim!
Lp, anka
Meni se je zdel vedno zanimiv kvas, nizkoalkoholna pijača (maaaalo podobna pivu), ki jo v Rusiji in okolici (BLR, UA…) točijo na ulici kar iz cistern. No, kvas sem potem za eno svoje potopisno predavanje zvaril tudi doma (recept sem našel na internetu), pa so bili ljudje kar navdušeni.
Tista roza latvijska juha pa se imenuje hladni boršč. In lahko potrdim, res je nikakva!!!
Verjetno se vsi strinjamo, da spoznaš neko državo in ljudi tudi preko kulinarike. Evropo ne bi izpostavljal, ker za nas, kljub temu, da se tu tudi dobro je ni prav eksotična. Čeprav nudijo francoska, italijanska, balkanska in grška kuhinja veliko kulinaričnega užitka. Ker na zadnji dve kuhinji vpliva zelo veliko turška kulinarika in je celo bolj izvirna in jo primerjajo kot francosko kuhinjo Azije, bi pri Turkih povdaril prisrčno navado, da te povabijo v kuhinjo, dajo majhen krožniček in žličko in lahko privzdiguješ pokrovke in izbiraš!
Kot eksotično in kot prepričan “mesojed” (seveda poleg veliko dobre zelenjave in solat) pakistansko oz. bolj natančno balučistansko specialiteto – SADJI (izg.: sadži). Tu nastopata, dve vrsti mesa – cel piščanec ali pa cela zadnja ovčje krača. Predpriprava je samo, da obe vrsti mesa za nekaj časa zakoplejemo v kameno sol, nabodemo na nabodalo in zapičimo blizu ražnja, kjer gori poseben aromatični les, za katerega nisem zvedel od katerega drevesa, če kdo ve – prosim na dan z besedo. To v posebni *sadji* restavracijah (Quetta) servirajo z veliko čapatija, z jogurtom s čebulo kumaricami in koprom, ter še s solato – paradižnik, kumare, čebula. Sevada je treba to jesti v dobri družbi, ker je potem še ukusnejše in tudi zaradi količine, ki je za enega prveč – celo tudi za dva.
Drugo kulinarična eksotika je s Kitajske in to Guang dong provinca – honey wings, tudi nebeški bobenčki… To so kurje repetničke z medom, popečene v voku. Recept je pa nekako takole:
– v voku segrajemo arašidovo olje (zdrži višje temp. od navadnega), popražimo na grobo narezan olupljen česen in v vroče olje vržamo en do dva (odvisno od okusa) čilija, brez semen
– ko česen porjavi vržemo v olje kurje repetnice (lahko so tudi bederčka – drums of haven), ki smo jih prej posolili in povaljali v koruzni moki
– ko so repetničke svetlo rumeno zapečene dodamo v vok med in meso obračamo toliko časa, da dobimo zlato rjavo barvo
– med dodajamo po okusu, a gre v zadevo kar veliko medu
– ukus je izredno zanimiv saj za čuda vse skupaj ni tako sladko kot bi pričakovali
– serviramo na krožniku in med repetničke ali bedrca narežemo nekaj svežih čilijev, ki jih lahko jemo zraven ali pa tudi ne, ponavadi si meso na krožniku lahko pokapamo s kakšno kapljico rjave slane sojine omake in postavimo na mizo še skledo riža
Dober tek!
Nomad
Se strinjam, da je kulinarika pomemben del vsakega potovanja – vedno se trudim, da jem to kar jedo ljudje tistega kraja, izogibam se raznih “ameriških ambasad” in v restavracijah vedno poskušam naročiti lokalne posebnosti. Se zgodi, da se opečeš, lahko je res ogabno, fašeš drisko,.. ampak kljub temu – dunajca si lahko kadarkoli doma privoščim! Če se le da, namesto spominkov raje kako lokalno hrano domov prinesem, naj je to mango, kakšen sir, sladica ali alkoholna pijača,…
Do sedaj me je najbolj prepričala Srbija. Tako dobro kot vedno jem dol – pa ni vse v žaru…
Lani smo šli na Kopaonik in tam pri igriščih za tenis in odbojko je neka mala koča – predstavljala naj bi tipično starosrbsko hišo, notri pa obešene volčje kože in druge razne trofeje.
Lastnik, predstavil se je kot Suri, je delal 20 let v Čadu (pod rožnikom). Mi smo bili dol poslovno, tako da nas je še posebej pozorno sprejel, ob prihodu je dejal – danes ne boste vi izbirali kaj boste jedli, temveč jaz! in tako je tudi bilo – več kot deset hodov, vse od prebranca, ajvarja, vešalic, čevapov, mladega kajmaka, lepinj,… Seveda šljivovica, pa dobro vino – tu je bil hec dejal je da je to vino za “muško deco” se pravi, za moške potomce 🙂 Kelnarji so vedno najprej postregli nam, moškim, tako da je sodelovka bila že čisto penasta – tip se ji je pa posmejal in dejal – ovo je Srbija:) – kao tradicija… Ko smo se poslavljali smo pa še srečali Rebračo, ki je lih eno bejbo pripeljal na večerjo.
Pa tudi sicer v Srbiji, kamor koli greš je hrana dobra – edino vegije mal čudno gledajo:)
Se pa strinjam, da imajo v evropi najboljšo kulinariko južni narodi, Grki, Srbi, Dalmatinci, Italjani, Francozi.. Če se primerja z Borščem – groza!
Do sedaj sem bil najbolj razočaran nad hrano v Egiptu – brez okusa, malomarno pripravljena, enolična – na hitro rečeno. Tudi ribe imajo neke čudne začimbe – ne pravim da so slabe, toda v primerjavi z Dalmacijo – noč in dan! Višek pa je bil silvestrski večer, ko smo praznovali v Luxorju v hotelu. Silvestrska večerja je bila hladna, spet brez okusa, posušena. Jim pa priznam domišljijo pri oblikovanju:) Še dobro da imajo odlično pivo – Stella je zakon 😉
LP L
Evo, še ena, ki se ji zdi spoznavanje lokalnih okusov ena bistvenih sestavin potovanja. Saj ne, da sem bila nevemkje (najdlje do Izraela in Rusije), je pa vsekakor res, da je kulinarika tudi v Evropi presenetljivo dinamična. Že če greste po Sloveniji, boste odkrili marsikatero jed, ki je še ne poznate. Ste že poskusili langaš? Frtaljo? Bobiče? Belokranjsko pogačo? Jaz vse šele pred kratkim!
Kar se tiče splošne izbire hrane, je zame ni čez Italijo. Italijani preprosto znajo – imajo talent za to, da naredijo vsako stvar okusno. Najbolj čudna pa se mi je zdela Finska, kjer so bila naša merila postavljena na glavo – videla sem recimo kombinacijo rib in slanine, pa zelja in rozin; da sploh ne omenjam njihovih tipičnih bonbonov (tistih črnih, ki jim pravijo salmiakki), ki sploh niso sladki, ampak nekako slano-kisli. Brrr – na srečo je vsaj pivo takšno, kot mora biti! :)))
kamor koli že greš, je nujno probat njihvo tipično hrano, to je del kulture. se mi zdi, da ne moreš doživeti neke države in naroda, če ves čas ješ Mcburgerje pa KFC piščance …
mene je navdušila J ameriška kuhinja, še posebno njihovi cebiche-ji – ribe, rakci ali kalamari v marinadi s sokom limete (limone), veliko korianddra in nekaj chilija – njami, dobiš pa jih v obmorskih krajih (tudi na celini, le da sem najboljše jedla ob morju) Kolumbije, Ekvadorja, peruja …
v južni Ameriki dobiš na ulici vse mogoče, res pa je, da je hrana ocvrta. čeprav sicer ne jem ocvrtih jedi, si v južni ameriki ne morem pomagat in ves časkaj grickam.
sicer pa so me naj fascinirale argentinske empanade po arabsko (pečene v pečici, ne ocvrte, ker sicer jih v Argentini pripravljajo na oba načina) – potrebuješ pa testo (sama jih še nisem delala, je pa testo po moje podobno kot tisto za pšenične tortilje – moka, voda, sol, morda še malo olja – samo, da ni pečeno, razvaljaš na tanko, izrežeš kroge, nadev pa je čista fantazija, vsaj zame: čebula, česen, mleto meso, koščki paprike in paradižnika – dobro prepražiš, soliš, popraš in zaliješ z izdatno količino limoninega soka. pustič, da limona povre, nadevaš testene krogce in daš v pečico. najboljše so še vroče, postrežene s četrtinkami limone.
v Sarajevu sem jedla najboljše bureke, sirnice in zeljanice na svetu, pa seveda čevape v lepinji.
Španija – paella (rižota s piščancem, morskimi sadeži in zelenjavo, pečena na odprtem ognju; pa gazpacho – hladna paradižnikova juha (moja različica: paradižnik (olupljen), papriko, kumaro, čebulo, česen, sol, poper – zmiksaj, daj v hladilnik, postrezi z ledom in okrasi z naekljano čebulo, papriko in kumaro. nekateri za zgostitev juhe dodajo drobtine)
solata: paradižnik, paprika, koruza, zelena solata, česen, malo nasekljane čebule, olive in odcejena tuna iz konzerve – pa sol, poper, kis
Makedonija
hladna kumaričina juha ali solata (iste sestavine lahko uporabiš prio obeh jedeh, samo da juho narediš z dodatkom vode)
potrebuješ: kumaro, nasekljano na drobne kockice, jogurt, sesekljan česen, nasekljane orehe, sol, poper (odlično za vroče poletne dni)
to je le nekaj jedi, ki so mi ostale v spominu oziroma jih večkrat pripravim sama,
Petruša
Pred kratkim sem dobila iz Grčije en dober recept za jogurtov namaz.Prav paše v poletnih dneh. Potrebuješ:
– 250 g polnomastnega jogurta
– 1 kislo smetano
– kumaro
– 3 stroke česna
– 2 žlici olivnega olja
– sol,kis,poper
– svež koper (jaz dam še svežo baziliko)
– olive (črne)
Vse skupaj zmešamo (kumaro olupimo in ožmemo).V to zadevo v Grčiji ji rečejo Tzatziki namakamo kruh, ali mažemo na kruh ali pa uporabimo kot prilogo k mesu. Pa dober tek….
Se strinjam za hotele v Egitu. Mi smo potem v centru Kaira odkrili eno dobro oštarijo po imenu Felfela, kjer smo se napokali dobrot, malo je vse spominjalo na grško hrano, le temno vino je bila ena čudna brozga tako, da smo si potem splahnili grlo z njihovim pivom Sakaro, ki je bilo za čuda kar dobro, ne more se sicer primerjati s Stello, saj misliš belgijsko Stello Artois ne?! Se strinjam, da je zakon.No za celo pojedino za 4 osebke z nekaj rundami piva smo odšteli 100 EPov, kar je bilo lani od prilike 3300 sit.Toplo priporočam, do tja se zelo poceni pripelje s taxijem ( 8 EPov smo dali za 15 min vožnje od hotela do gostilne).
Pravkar iz Turčije in navdušena nad hrano.
Najbolj so mi bili všeč razni kebabi in dolme. Všeč mi je tudi da meso, dosti zelenjave in krompir stresejo v pekač in to je to.
Razočarana pa sem bila nad njihovo paradižnikovo čorbo. Samo enkrat sem naletela na eno res dobro.
Imajo čuda sladic vseh barv, oblik……..so mi pa kot neljubitelju sladkarij zelooo sladke in raje nisem zapravljala denar zanje. Boljša investicija se mi je zdela v Efes – pivo.
Če komu cuker pade evo vam eno zvito pecivo, ki ga naredimo iz semena pinje, to je bor, ki ga je polno v obalnih krajih.(Iz storža dobimo črna semena -temu primerni so tudi prsti obarvani), jih razbijemo kot lešnike in uporabimi sredico, ki ima okus podoben kot oreh. Zadeve se ne peče samo skupaj nameče.
Sestavine:
– 1 kg piškotov za tiramisu
– 2 jajci
– 50 g češenj (po želji lahko tudi drugi koščičarji)
– 150 g margarine
– 200 g sladkorja
– 200 g pinjol
– 250 g sladkorja v prahu
– 50 g čokolade
Postopek:
Zmešamo sladkor in margarino v kremo, ter dodamo 2 rumenjaka.V večjo posodo damo malo vode, jo zavremo in v to postavimo drugo skledo v kateri stepemo 2 beljaka in sladkor v prahu da se zadeva zgosti.Skledo nato uzamemo ven in še stepamo dokler se ne shladi. Eno polovico pene zmešamo s kremo iz sladkorja in margarine. V hladno zmes dodamo še na grobo zmlete pinjoje.
V skledo naloagamo izmenično plast piškotov in plast kreme.na vrhu damo drug polovico pene, koščke sadja,pinjole in prelijemo stopljeno čokolado in potem njam njam rita pa raste….
Pes in kača v Yangshuoju na Kitajskem. Pes sicer malce žilav, pol kače pa pripravljeno kot juha in pol kot zelenjavna jed v voku. V Vietnamu sem letos sicer bil že tik pred tem da probam podgano, ki ima po zatrjevanju lokalcev presenetljivo podoben okus kot govedina, jejo pa jo večinoma zdaj, v času deževne sezone, ko podgane jedo listje in podobno zelenjavo, ne pa smeti. Janez
tudi mi imamo psa in se strinjam s tabo, da bi bila kriza jesti predstavnike najboljšega prijatelja. Sem pa že marsikatero drugo bogo živalco pojedla. Zadnje čase sem kar bolj na zelenjavi in sadju, sem gledala tale dokumentarec z Alecom Boldwinom in me je kar malo zvilo.
http://www.petatv.com/tvpopup/video.asp?video=mym2002&Player=wm&speed=_med
joj kako zelo grozno na tej strani se najde še marsikaj groznega, človek ne dela tega samo živalim , dela grozote tudi sočloveku, mora biti res hudo če si kaj takega sposoben mrtvohladno početi, kot poklic. Sem prepričana, da tisti ki hladno ubije žival lahko ubije vsako živo bitje tudi sočloveka. Je pa vprašanje, če tega posredno ne spodbujamo vsi, ki se prehranjujemo z mesnimi proizvodi, se zavijamo v krzno in obuvamo le usnjene čevlje. V mesni industriji je zaposlenih ogromno ljudi, s kmetijstvom se jih ravnotako veliko ukvarja, pa obrti kot čevljarstvo,usnarstvo, krznarstvo, kapital je grozen sveta vladar, vprašanje če ni to začaran krog, ki pelje v propast tega sveta…
to je ta grozna plat sveta… vendar je potrebno bolj optimistično gledat na svet, vedno več ljudi se osvešča in meso ni več glavna hrana na jedilniku, pa nadzor nad ravnanjem z živalmi je večji, pa ljudje se organizirajo in rešujejo živali, pa marsikdo se odloči za psa iz zavetišča, pa pritisk na vlade o ukinitvi lova je vse večji, pa velika območja se spreminjajo v zaščitene cone…
Forum je zaprt za komentiranje.