Kuhate vsak dan?
V službi je stekla debata na to temo. Prav presenetilo me je, da kuhamo res vsak dan samo v treh družinah, pa še od tega v eni dosledno tašča. Se pravi, da sva samo dve, ki skuhava vsak dan. Meni je to v veselje, o družini raje ne govorim… (otroka še parkrat na leto ne marata v gostišče). Zdaj pa zgleda, da je to izumrla obrt…
Kako pa je pri vas doma? Kuhate vsak dan ali nekajkrat na teden “pocartate” svoje domače? Smo mi, ki kuhamo doma, res tako za luno (skoraj tako je zvenelo iz enih ust)?
Da, Stanka; kuham vsak dan in z veseljem, pa ne samo zdaj, ko imam dovolj casa. Mislim, da je kuhanje eden mojih konjickov:)
Ko sem ucila, je bilo enako. Celo delovno dobo sem imela pouk v izmenah – en teden dopoldne, en teden zacela ob pol enih. Bilo mi je nekoliko lazje kot tistim, ki delo koncajo pozno popoldne.
Mislim, da kuhanje ni izguba casa. Hcerka je vedno rekla ob vstopu v dom:
Joj, kako lepo disi!
In ob cem dobrem se tudi jezik lazje razveze; potem sva od pubertetnice tudi marsikaj zanimivega zvedela. Enako vidim sedaj pri vnuku, pubertetniku.
Moz je zelo rad za domaco mizo:))) Bil je vedno zelo vesel, ce mu je uspelo
” izmuzniti se” poslovnemu kosilu; zadnji trenutek je telefoniral: Pridem jest domov! Moja fizolova minestra mu je bolj disala:)
Ko takole pisem na forumu, imam vedno v mislih vas, ki ste na tesnem
s casom; vcasih mi je kar nerodno, ko tukaj trosim kaksne nasvete.
Lep pozdrav Babi
Kuhala sem vsak dan tudi, ko sem bila v službi in so otroci jedli v vrtcu, šoli. A tam je kosilo še pred dvanajsto in se mi zdi, da je tudi otrokom prijalo tudi kosilo ob 17-ih. Pa tudi ne prav ješči so bili in nikoli nisem vedela, a so v vrtcu res jedli, kot je treba…
Zdaj sem doma, otroci v šoli nimajo organizirane prehrane in se mi že tako smilijo, ko morajo zdržati ob suhi hrani od 7-ih pa vse do 15-ih.
Vladka
Jaz tudi kuham vsak dan, resda delam v šoli in mije lažje, kljub temu pa zahteva kar dosti mojega časa, vendar to delam z veseljem in si mislim, da je tio pač dobra naložba v zdravje tudi za naju, da o otrocih niti ne govorim.
Kuham povsod, redno tudi na dopustu, v gostilni smo le nekajkrat na leto pa sem in tja si pomagamo s kakšno pico ali Pečjakovimi stvarmi.
Nas je pa tudi v službi samo še nakaj, ki kuhamo, ampak se ne damo, a ne da?
lp
Nam preprosto ne znese. Domov hodimo po peti uri, otroka jesta štirikrat v vrtcu do takrat, midva oba jeva toplo v službi (no, ne v službi – greva na toplo kosilo med delovnim časom :-))). Za večerjo si praviloma pripravimo kaj hitrega (namazan kruh, solato, jogurt in musli,…), redko kuhano (testenine mogoče). Več kuhamo med vikendi – če smo seveda doma. Če smo na klatenju, si privoščimo hrano zunaj.
Za luno? Meni se ne zdi. Kakor komu dopuščata čas in volja.
Kuham vsak dan. Razen če smo precej pozni in vsi pridemo domov šele ob 19. uri potem imamo mrzlo večerjo. (včasih pa tudi kuham). Se mi zdi čudno, če ni kuhane hrane vsak dan. Tudi na dopustu (morju) jemo vsak dan kuhano kosilo. Nimamo navade da bi viseli na plaži od jutra do večera in si suho hrano nosili na plažo.
Lp, Ela S
Tudi jaz kuham vsak dan, običajno zvečer za naslednji dan. Ko pridemo domov, smo običajno zelo lačni in ne bi zdržali toliko časa, da bi bilo kosilo kuhano (še 20 minut, tako dolgo se kuha krompir, nam je včasih preveč). Kakšen golaž, paprikaš, ričet in podobne zadeve pa skuham za 2 ali 3 dni in nato jih 2 dni jemo, za 1-krat pa damo v zmrzovalnik. Včasih pride zelo prav. Opažam pa tudi sama, da vse več ljudi ne kuha doma.
Kuham skoraj vsak dan. Kakšne enolončnice, golaži, pa tudi velika skleda solate in kakšne hrenovke ali pohana posebna se najde na jedilniku med tednom. Ponavadi greva z možem 1 x na teden pojesti v kakšno restavracijo. Ob vikendih pa je vedno kompletno kosilo na mizi, prav tako na morju mi ni težko skuhati. Večkrat si pripravim stvari dan prej. Sploh solato otrebim in operem. Domov pridem ob pol petih in imam kosilo nekje do petih na mizi.
Joooj, kako se pridne, da imam kar slabo vest. Jaz kuham samo ob koncu tedna, ko pride domov najina študentka, takrat res zadiši po dobri hrani. Vedno rada pripravim kaj novega, tako da moja dva velikokrat ne vesta, kaj bosta dobila na krožnik. Med tednom pa z možem jeva zunaj, ker sva praktično cel dan zdoma. Zvečer pa pride v poštev kaka sezonska solatka, jogurt, bela kava, mleko z otrobi, kosmiči, sveže ali suho sadje. To, da je tisti, ki vsak dan pridno pripravi kosilo za svojo družinico, za luno, je pa malo prehuda. Jaz bi rekla pohvale vredno, sploh tam, kjer so še majhni otroci in najstniki, saj vsi poznamo probleme nezdrave prehrane otrok in maldostnikov.
Lepo se imejte in kaj dobrega skuhajte.
Mi tudi vsak dan kuhamo. Z možem nimava urejene prehrane v službi, starejša hči pa ne je kosil v šoli. Pa kuhamo. Med tednom navadno samo kakšne testenine z polivkami iz zmrzovalnika ali samo z sirom ali tunino, pa grahovo rižoto, včasih pa pečen krompir. Mož si vedno naredi zraven še dušeno zelenjavo. Pojemo kakšno juho iz vrečke, pa solato.
Za večerjo pa spečemo pico ali palačinke ali šmorn. Mlajša hči obožuje polento (redko kuhana polenta z kiščkom masla), starejša jo pa je z mrzlim mlekom. Hrenovke si pa hčerke navadno pečeta že za zajtrk.
Točno to, ni lepšega občutka, kot ob vstopu svojih domačih ali pa gostov in ti rečejo, joj, kako lepo diši (po kuhanju seveda :)))
Mislim, da nisi ti nič za luno , ker kuhaš vsak dan, bolj se mi zdijo ostale, ki tega ne počno. Saj ravno za mizo so najbolj sproščujoči pogovori in od otrok takrat tudi marsikatero novo izveš.
Se pa prav nič ne čudim, da je tudi v Sloveniji že postal problem predebelosti večine prebivalcev !
Kuhamo, če imamo (si vzamemo) čas. Torej za vikende vedno, čez teden pa občasno. Zelo radi vidimo, če pri babi kaj ostane, sploh kakšen kos domačega štrudlja ali slivovi cmoki. Prisegamo na domačo kuhinjo in občudujem vse, ki se znate zorganizirat in poleg službe, otrok in drugih opravil tudi vsak dan kuhate.
Forum je zaprt za komentiranje.