Krompir
Pozdravljeni!
V zadnji stevilki One sem prebrala o skodljivosti krompirja.Ze od prej vem,da je krompir pecen na olju, bodisi v pecici ,bodisi na plosci zelo skodljiv,ker se zaradi prevelike toplote ustvarjajo dolocene skodljive snovi,ki jih ne moremo prepreciti.
Tudi na TV je o tem govorila zdravnica in o celi generaciji otrok,ki je zrastla ob cipsu.Vse v redu in prav!
Toda to,da bi bilo najbolje,da bi krompir v vseh oblikah izlocili iz prehrane,se mi pa zdi malo prevec.Vem,da so zitarice neprimerno boljse,da so zacetek civilizacije itd.Zdrava pamet pa mi govori,da je v naravi pac nekako urejeno.Davna ljudstva Amerike so tudi uzivala krompir,kot Egipcani zito.Sama imam najraje krompir v oblicah s skuto.Do sedaj sem mislila,da je to v redu.Na Bovskem recejo temu compe s skuto,,jed preprostih ljudi.Res je tudi,da juzna Italija uziva v glavnem testenine in je znana v zdravstvu kot zdrava prehrana.Moti me nekaj:ali naj vsakokrat, ko jem krompir v podzavesti zacutim alarmni zvoncek in stres,ki ga spremlja.Toliko jedi sem ze izlocila,da se vprasam,ali je vse to res.Kaj niso stresi ob misli”,je to skodljivo,,je to prekaloricno,,je to polno pesticidov ….prav tako zdravju skodljivi “?
Sem Primorka,kjer ni nikoli manjkalo sadja ,zelenjave .Olivno olje uzivam od otrostva.Mocan je vpliv mediteranske,italijanske kuhinje.No,ribe so v Trzaskem zalivu tudi polne zivega srebra.Kaj nam se ostane?
Se vedno mislim,da je prijetno sprosceno druzenje ob necem dobrem tudi zdravo.
Ce sem se razpisala,mi oprostite.Rada bi pa slisala se mnenje koga drugega,zlasti mlajsih.
Lep dan in hvala,ce se bo kdo oglasil babi
No ja, sama sem opazila, da me po pečenem krompirju (pomfri, pečen krompir na olju, čips) zelo “tišči” želodec. Pri nas krompirja res malo porabimo, kadar pa ga je pa to pire ali pa “restan”. Največ (kar se tiče OH) se poje: polente, ajdovih žgancev, kuskusa, testenin, mlincev…
Glede zdravo – nezdravo: itak je vse že tako”nezdravo”, da se s tem ne obremenjujem več.
Pri nas jemo krompir večinoma v koščkih ali pire, ker se čimbolj izogibamo maščobi. Da bi pa krompir nehali jesti nam pa še na misel ne pride. “Gor” smo zrasli ob krompirju in zelju zato se prav tako ne obremenjujejo z “zdravo – nezdravo”, kot je zapisala Jania. Krompir lahko ješ trikrat na dan, skoraj kot kruh,
tako smo ga navajeni, ali ne? Ja pa še posebno dober je s skuto, mmm… LP
Akrilamid, ki se tvori v ogljikohidratnih živilih, med drugim tudi v krompirju, med pečenjem in cvrenjem, se pri kuhanju ne tvori. Problematične so temperature nad 120 st C.
Akrilamid je kemikalija, ki jo proizvajajo za izdelavo polimera poliakrilamida (vrsta plastike), ki ima zelo široko uporabnost. Domnevali so, da je širša javnost izpostavljena akrilamidu le preko pitne vode, ki vsebuje zelo majhne količine te snovi (max. 0,1 ug/l), kozmetike in kajenja tobaka. Akrilamid je vodotopen in se zelo hitro absorbira v prebavnem sistemu. Izločanje z urinom je hitro in polovica akrilamida se izloči iz telesa že v nekaj urah. Pri človeku lahko v velikih količinah poškoduje možgane, vendar so koncentracije, ki so jih izmerili v določeni hrani premajhne, da bi povzročile takšne poškodbe. Spada med potencialne kancerogene (rakotvorne) snovi, a so do sedaj to pokazali le pri študijah na živalih. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da so pri teh študijah uporabljali zelo velike količine akrilamida. Spremljanje manjše skupine ljudi, ki so akrilamidu izpostavljeni v delovnem okolju, tega ni potrdilo, zato so potrebne še nadaljne raziskave, da bi popolnoma razumeli in potrdili učinek akrilamida na ljudi. Težko je tudi določiti največjo varno količino akrilamida za človeka, vendar je ta najverjetneje kar nekajkrat večja kot tista, ki so jo v povprečju našli v določeni hrani.
Dr. Andrew Wadge, vodja oddelka za kemično varnost in toksičnost pri FSA (Food Standards Agency) v Angliji pravi: «Vsi smo izpostavljeni naravnim kemikalijam, ki sestavljajo hrano, ki jo uživamo. Nekatere naj bi preprečevale raka, kot npr. tiste v sadju in zelenjavi. Druge pa so lahko škodljive. Očitno poskušamo vse kar je v naši moči, da bi zmanjšali ali odstranili čimveč potencialno škodljivih snovi iz naše hrane. Zaenkrat pa je še prehitro, da bi lahko karkoli trdili glede učinka akrilamida v hrani na ljudi ali o načinu kako akrilamid sploh nastaja med procesom pečenja, cvrtja in praženja.«
Skupno je bilo pregledanih več kot 100 vzorcev hrane (kruh, testenine, riž, ribe, klobase goveje in svinjsko meso, biskvit, piškoti, žitarice za zajtrk, pivo, pizze in izdelki iz krompirja, koruze in pšenične moke). Stopnja akrilamida se razlikuje močno tudi v vsaki skupini raziskovanih živil, kar kaže na možnost načina proizvodnje teh izdelkov z zmanjšano vsebnostjo te snovi. Največ ga vsebujejo predvsem krompirjev čips in druge vrste ocvrtega krompirja (približno 1000ug/kg v čipsu in 500ug/kg v ocvrtem krompirju). Druge skupine živil, ki vsebujejo ravno tako precej visoko raven akrilamida so hrustljavi kruhki, žitarice za zajtrk, biskviti, piškoti in razni prigrizki (pokovka, krekerji itd.).
Problematičen naj bi bil predvsem način priprave škrobnih živil, saj pri kuhanih (v vodi) in surovih proizvodih niso našli skoraj nič akrilamida. Na zatožni klopi je torej le pečenje na žaru in v pečici, praženje in cvrtje škrobnih živil. Pri teh procesih naj bi namreč pod visoko temperaturo prišlo do reakcije med aminokislino asparagin in glukozo in pri tem naj bi nastajal zloglasni akrilamid. Znanstveniki zaenkrat niso izključili tudi možnega nastanka akrilamida v človeškem telesu. Z raziskavo na 1200 posameznikih (starih med 17 in 70 let) so ocenili, da s hrano v povprečju vnašamo v telo okrog 40 ug akrilamida na dan. Maksimalno dovoljena količina pa je najbrž kar nekajkrat večja kot to.
Akrilamid ne glede na vse ugotovitve, očitno ni nekaj novega, marveč je prisoten na naših krožnikih že precej časa, najbrž že od iznajdbe peke in cvrtja. Med vsemi ostalimi snovmi smo ga preprosto le spregledali. Če pogledamo nazaj, najdemo v svoji družini in širši okolici kar nekaj 80, 90 in 100 letnikov, ki so kljub akrilamidu še vedno vitalni. Da pa bi večino rakastih obolenj, ki nas pestijo in nas ogrožajo pripisali kar eni sami samcati snovi, med nešteto drugimi, ki sestavljajo našo prehrano in okolje, bi bilo to preveč enostavno in površno, hkrati pa za to ni zaenkrat tudi nobenih dokazov.
Toliko o škodljivosti krompirja. Drugače pa je poln sestavljenih ogljikohidratov in vsebuje tudi tako beljakovine kot zdrave prehranske vlaknine. Tik pod kožo je največ vitamina C in nekaterih iz Bskupine, pa mineralov železa in kalija.
Tako da Babi, ti si kar privošči svoj krompir v oblicah s skuto. Alarmne zvonce kar izklopi. Pa še nam zaupaj svoj recept!!! :))
LP Barb
Pozdravljeni,najlepsa hvala za mnenja in Barbino izcrpno studijo.Res si se potrudila.Cloveku kar odleze,ce ve,da ni sam v tem zivljenju vcasih polnem strahov.
Vedno sem se drzala pravila,da je najbolje jesti,kar ti narava ponuja v letnih casih in kar zraste tam,kjer zivis.Na zalost smo uspeli naravo okuziti.Vendar moramo misliti pozitivno in se veseliti zivljenja,ki nam je dano.
Moj recept za krompir s skuto?Silno preprost.Krompir skuham v ekonomu na pari,ga olupim in rahlo posolim.V skuto vmesam malo soli,popra,sok cesna in petersilj.Dobro zmesam in si postrezem.Ce dodas kislo smetano,,je se boljse.Jaz se je izogibam.Na Bovskem imajo se posebno dobro zorjeno skuto.
Lep pozdrav in kaj dobrega pojejte babi
Vedno je nekaj, kar je bojda škodljivo. Če bi gledali na to, na koncu ne bi jedli ničesar.
Moja hči je alergična na pšenico. Sme pa uživati piro, iz katere so “izdelali” pšenico. In alergija na pšenico je najbolj pogosta alergija na hrano. Lahko potem še rečemo, da je pšenica bolj zdrava? Mogoče ja, mogoče tudi ne.
V glavnem – pri nas doma se držimo tega, da mora biti hrana čimbolj raznolika, tudi na ekoteržnici pogosto kupujemo, vsemu škodljivemu v življenju se pa itak ne moremo izogniti.
LP
Lena
Se strinjam: danes je toliko škodljivih stvari, da ne bi smel jesti skoraj ničesar.
No, nisem ne vem kakšen ljubitelj krompirja, ampak ko ga jem, ga jem z užitkom. Tudi za pražen krompir pravijo, da je “strup”, pa se mu NIKOLI ne bom odpovedala. Je preveč dober :)), življenje pa je treba čimbolj uživat.
Forum je zaprt za komentiranje.