Zdaj me pa ta beseda že tako bode v ušesa in pamet, da moram povprašati:
– kdo oz. kaj (kakšen pravopis, slovar itd.) določa, kateri izrazi oz. besedne zveze so kroatizmi (morda Etimološki slovar?);
– na podlagi česa smo lahko prepričani, da je beseda izvorno hrvaška in ne slovenska;
– ali so te besede knjižno neustrezne (kot npr. pogovorne, narečne itd.), čeprav v SSKJ nimajo nobenega kvalifikatorja;
– ali je naš cilj takšne besede izkoreniniti iz slovenščine?

Vse skupaj se mi zdi čudno. Po eni strani se v sodobni literaturi še vedno pojavljajo izrazi, kot so ‘odnosno’, neobhodno itd. Po drugi strani vidim marsikdaj besede oz. izrazje, ki ga ne čutim kot izvorno hrvaškega (sem laik na področju etimologije), označeno za kroatizem.
In po tretji strani v naš jezik ves čas vdirajo anglizmi, nemcizmi in drugi -izmi.
Primer, ob katerem me zmrazi vsakič, ko slišim koga tako reči:
Ne rabiš me peljati domov.
Ali celo: Zakaj pa rabi biti zaklenjeno?

To se mi zdi dokaj novo mrcvarjenje našega jezika (popravite me, če se motim – ampak v moji in starejših generacij ne poznam nikogar, ki bi v preteklosti tako govoril, častna!), ki pa mi liči (aha, lej ga, kroatizem! hehe) prav toliko kot na kroatizem tudi na anglizem:
You needn’t drive me home.
Why does it need to be locked?

Hvala za odgovor!

K.

– kdo oz. kaj (kakšen pravopis, slovar itd.) določa, kateri izrazi oz. besedne zveze so kroatizmi (morda Etimološki slovar?);

Te popolnoma razumem. Tudi meni te nove reform niso všeč, celo menim, da gre za jezikovno ksenofobijo. Torej, namesto “za razliko od” bi bilo treba reči “v nasprotju z”. Ne vem zakaj, saj besedna zveza ni v nasprotju z (v tem primeru je uporaba povsem jasna) mofološkimi niti sintaktičnimi zakoni slovenskega jezika.
Potem je beseda zaključiti in zaključek, ki sta tudi kroatizma (prav je skleniti, sklep), ne vem zakaj.

– na podlagi česa smo lahko prepričani, da je beseda izvorno hrvaška in ne slovenska;

So pa besede kot npr. odločujoč, ki je jasen kroatizem, saj glagol “odločevati” v sln. ne obstaja – prav je odločati in pridevnik “odločilen”. Je pa tudi res, da besede “odločujoč” sama nikoli ne bi uporabila v slovenščini.

Ali je naš cilj takšne besede izkoreniniti iz slovenščine?

Da, žal.To sicer ni nič novega. Če pogledaš knjige iz šestdesetih let, boš videl ogromno besed, ki jih več ne uporabljamo (oz. jih poznamo iz hrvaščine).

Mislim, da je eden od postopkov ugotavljanja kroatizmov tak, da se iščejo besede, ki so skupne s hrvaščino, nato pa, če obstaja v slovenščini kak sinonim, se prva beseda odstrani. A to je le moja predpostavka. Mislim tudi, da se s tem jezik zelo siromaši in da bo v bojazni pred kroatizmi ostalo le malo besed izvorno slovanskih.

Od kdaj se pa reče kroatizem. Kolikor vem je so bili to včasih hrvatizmi.

Najprej naj odstranijo (zamenjajo) kurikulume in kar je še kurikularnega, nato naj se šele ukvarjajo s hrvatizmi.

Jaz sem glede tega že imela nekaj nesoglasij z lektoricami, ki se na primer bojijo besede “ponovno” kot hudič križa. In še kakšnih drugih besed. Odgovarjam jih, da glede na to, da glede na to, da glagola “ponoviti” ne smatrajo (hehe, ntokrat amenoma uporabljam “hrvaške” glagole) za hrvatizem, ne vem, zakaj se jim prislov to zdi. 🙂 Pišem pa po svoje. 🙂

No, jaz recimo odstranjam iz besedil ‘sledeče’ in ga nadomeščam z ‘naslednjim’; vendar sledečega ne slišim kot kroatizem/hrvatizem (ah, popolnoma se strinjam s tabo!), temveč kot pogovorni in že umikajoč se izraz.
Sem pa že naletela na primer, ko se sledeči ni dal zamenjati z naslednjim (torej obstajajo rahli pomenski odtenki), a žal sem pozabila, za kaj je šlo. 🙁

Tudi moje mnenje je, da bomo jezik s takšnim purizmom osiromašili. In če bi že morala izbirati, imam vseeno raje ‘kroatizme’ (ki jih večina ljudi sploh ne ‘sliši’) kot na novo vdirajoče anglizme (ob katerih še sama včasih debelo gledam); navsezadnje naj bi slovenščina nastala iz SLOVANSKIH jezikov, ne pa germanskih, torej je podobnost ali enakost nekaterih besed neizogibna, mar ne?

Še to, kaj pa ‘srbizmi’? Nekje sem prebrala, da imata srbščina in slovenščina več skupnega kot hrvaščina in slovenščina (kar je glede na zemljepis nenavadno). Torej? Se bomo lotili še ‘srbizmov’?

K.

Se strinjam s tabo. Glede podobnosti jezika: slovenščina ima več skupnega s hrvaščino kot s srbščino, ne le, kar se podobnosti besed tiče, kot kar zadeva slovnico (poglej na primer srbske in hrvaške glagole). Je pa res, da morda zaradi ekavščine nekatere besede, ki so skupne obema jezikoma, v srbščini zvenijo bolj “naše”. 🙂