kriza identitete/ne pašem nikamor

Avtorica ti imaš problem v sebi z svojimi mislimi ne z južnimi. Sama vidiš, da so časi takšni kot so. Folk se je pričel držati bolj zase, manj je druženja, prijateljstev in vsega kar spada zraven. Ne si misliti, ko vidiš nekoga da ima ogromno prijateljev, da so ti pristni. Ne obremenjuj se, pojdi v naravo in se druži z pravimi ljudmi, pa čeprav je samo en pravi prijatelj!!

Mene pri celi zgodbi najbolj moti podatek, da si nehala študirat, ker vama z mamo ni zneslo financirati študija. Kako prosim? V Sloveniji je študij zastonj, študentski prispevek so knjige, prehrana in bivanje. Obstajajo štipendije, za prehrano boni, za bivanje študentski domovi in še cel kup drugih ugodnosti, ki obstajajo samo za študente.

Tudi jaz sem z bratom ostala sama z mamo, ki je delala za malo več od minimalca. To me tudi pod razno ni ustavilo, da ne bi doštudirala! Sem zagrizla, dobila štipendijo, kljub ne najlažjemu študiju tudi precej delala zraven (več služb hkrati v različnih turnusih, tudi zvečer in čez vikende), in končala v roku z odliko.

Nehaj se smiliti sama sebi in zgrabi že bika za roge. Ko se boš začela ceniti sama, te bodo tudi drugi. Lahko pa še naprej živiš od predsodkov.

Avtorica ti imaš problem z južnjaki in ne oni s tabo. Moj mož ima podobno zgodbo, odraščal v bloku v Lj v družbi je bilo 16 oseb od tega 14 južnakov in 2 slovenca haha , moj mož in se en. Nikoli ni čutil da ne bi bil sprejet, obratno :))
V šoli je bilo pa tako, da je veliko južnakov imelo slabe ocene, moj mož (čudo neviđeno) je bil odličen navkljub družbi. Skupaj so držali in nikoli se ni počutil manj zato ker je slovenc. Se dans ima stike z nekaterimi, nekateri so pa že pokojni. Se jaz ki imam očeta neslovenca nisem imela toliko stikov z južnjaki kot otrok in najstnica, kot jih je imel moj mož (moje odraščanje je bilo cisto drugačno v drugačnem okolju) naucu se je ćefursk že kot otrok s kolegi in govori super bosansk -pravi cefur 🙂
Tvoj problem je da imaš predsodke, zato se ne vklopiš nikamor. Pravijo če ne moreš zamenjat bivališča se prilagodi in naredi Max iz tega kar imaš ali tam kjer si. Niso južnjaki krivi ker se ti ne znajdeš v življenju , kriva si sama
To da si čistilka nima nobene veze. Pa se neki niso vsi, ki pridejo z juga neizobraženi in slabo finančno stoječi, tako kot ne vsi Slovenci izobraženi in premožni.
Ti se moraš spremenit, spreminjati svet okoli sebe je nemogoče

Tole 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} drži.

Živim v Ljubljani, pogosto se vozim z mestnim avtobusom.

In na postajah, ko čakajo, praviloma mladi južnjaki cedijo pljunke, da ni res.

Ne pljunejo enkrat, ampak pljuvajo na pol minute. Velikokrat je pred njimi kar lužica. Ogabno.

Takega “športa” ali če hočete hobija, pa v glavnem mestu neke države res več ne želim gledati…

Pljuvaj ti na grobu tvoje pokojne bake, ne pa meter od mene.

Kakšni komentarji…
Razumem avtorico in razumem njeno tako imenovano krizo. Sama sem odraščala ravno v enem izmed omenjenih krajev. Nič nimam proti sosedom ampak mi pa po vseh teh letih še vedno ni jasno zakaj ne želijo govoriti slovensko, ko gredo v trgovino, na Pošto oziroma po raznih opravkih. Logično je, da se med seboj v družini in družbi pogovarjajo v svojem maternem jeziku. Ko sem bila mlajša, so nekako pričakovali, da moram razumeti njihov jezik in sem se nemalokrat v njihovi družbi zelo nezaželjeno. Zato sem tudi povečini imela slovenske prijatelje. Z manjšino, ki pa me je sprejela, smo se imeli lepo in tekom prijateljstva sem se naučila tudi malo njihovega jezika.
Še vedno grem kdaj tja na obisk k kolegici. Pogledi starih moških, ko grem mimo, so še vedno neprijetni. Prav tako njihove opazke, ki jih brez sramu povedo- drugače je, če greš mimo starejših moških nekje na vasi ali v kakem drugem mestu, saj te tam ali sploh ne opazijo ali pa zgolj pozdravijo. Moški ponavadi sedijo ali pa stojijo zraven blokov. Na igralih pa je ogromno otrok, zraven pa so stalnica njihove mame, ki so baje tam “od jutra do večera”.
Strinjam se, da je vsak poklic časten. Nekateri gledajo na določene poklice kot manjvredne ampak karkoli delaš in se zmoreš preživljati sam, je dobro. Bolj kot to kaj nekdo dela in od kod je, je pomemben odnos, ki ga ima do sočloveka in kraja v katerem živi.

Mogoce se najprej znebi svojih predsodkov od osebah iz juge. Ker tole tvoje ponavljanje da si slovenka je adijo pamet. S takim razmišljanjem verjamem, da si čistilka, kjer se ti intelektualno ni potrebno prav izražati. Manjka ti marsikaj drugega kot izobrazba in prekvalifikacija. Se dobr da je anonimen forum, ker jaz te po prebranem tudi ne bi zaposlila. Pa sem Slovenka.

cao,,pisi na fanpit23@gmail.com,,,,ajdi

Veš kaj je s tabo narobe punca … Kot čistilka lahko delaš v kateri koli državi na svetu. Pojdi v Francijo, za minimalno plačo si boš privoščila boljše stanovanje. Če ti to ni, pojdi v AU PAIR v Francijo, Nemčijo, Švico.

Moram rečt, da te kr razumem. Sam prihajam iz vasi in sem v mladosti obiskoval srednjo šolo v izrazito “južnem” mestu. Sošolci z juga so se do nas podeželskih fantov obnašali zelo podcenjevalno in poniževalno, tudi do mene. Tudi otroštvo nisem imel lahko, od skromnega življenja do nasilnega očeta. V mladosti sem opravljal razna dela od proizvodnje do raznih podcenjevalnih fizičnih del. To vse skupaj me je dodatno stimuliralo da sem se ob delu vseskozi izobraževal in pridobival na samozavesti, moram rečt da sem bil tudi zelo sramežljiv. V glavnem danes zasedam več pomembnih funkcij, vse to sem pridobil s trdno voljo in vztrajnostjo.
Vpiši se na dodatni perspektivni študij, izogibaj se negativnih ljudi, menjaj prebivališče, mogoče poskusiš s službo v gostinstvu ali v proizvodnji v večjem podjetju, kjer je možnost napredovanja ali pa z službo v bližnji avstriji, kjer je plača min. x 3.
Možnosti je ogromno samo pogum in vztrajnost

Jebote pa kje zenska zivi, kjer koli sm bila,smo se vsi odlicno razumeli. In zdalec niso bili vsi cistokrvni slovenci al kar ze mislis. Pac realno me zanima, kje je taka soseska, ker sem bila tudi v fuzinah neki casa in nism obcutila nobene diskriminacije pac lol. Ne sej ce je res je situacija ful bedna, sploh kok se je lajf obrnu zate in vem kok se loh to hitr zgodi, sem bla na tem sam fak d bi pa neko diskriminacijo dozvela to pa ne.

Ne sekirej se za juzne in uzivej raj.

Spet ena prastara tema.

Pa vseeno, sem se spraševala, o katerem naselju to pišeš. Sem živela na Fužinah, pa nisem nikoli čutila, da kaj ne bi bilo prav. Socialna struktura v našem bloku je bila odlična, prijazni ljudje, preprosti.

Ne vem, če je še katera ljubljanska soseska na tako južnjaškem glasu kot Fužine, ampak dejansko sem se od vseh naselij, kjer sem v Ljubljani živela, tam najbolje počutila. Pa sem taprava Slovenka.

Ne sekiraj se, saj tudi na žalost nekateri Slovenci gledajo na žalost zviškom na druge Slovenske sosede.

Ena soseda v bloku je drugega soseda poškodovala za brez vezno malenkost, pa sta oba Slovenca, ona se pa druži s tujci in tudi poročena je s tujcem, temu sosedu ki ga je poškodovala, mu je pa še po vrhu rekla- namesto da bi se opravičila- če ti kaj ne paše se pa izseli, tako da narodna pripadnost je v Sloveniji na žalost zelo slaba. Še za časa komunizma so bili Slovenci bolj narodno zavedni.  Ko sem študiral sem tudi opažal da bi bilo bolje če bi bil tujec, tako študenti kot profesorji bolj prijazni do tujcev oziroma priseljencev… Pa ne govorim za priseljence, ki so Slovenci in so bili med 2 sv. v. izgnani na Hrvaško ali Srbijo ampak prav za tujce.