Bo bo, mi je zdaj malo žal burnega odziva. Nisem si mogla…
Drugače pa ja, točno to, več žirantov. Pa ne osem, ampak sto, dvesto. In ne samo iz nekih FF krogov, ki furajo isti svetoboljni suffer. Za prepoznat duhovno bogato knjigo ni potrebna filozofska izobrazba, ampak splošna človeška postavljenost. Če literatura ne pritegne tudi matematika, mehanika, biologa, je zgolj ozka profesionalna eskapada. Njen avtor pa literat, ki piše zgolj za literate. Torej mehanik, ki popravlja avte zgolj mehanikom. Wtf?

In kaj potem porečejo matematiki, mehaniki, biologi?
“Nas literatura ne zanima.”
Jasno, da jih ne, ne taka. Oni bi brali o življenju, kakršno je, ne pa o na silo ustvarjenih filozofskih vozlih, ki jih avtor z razvozlavanjem zavozla do take mere, da se o njih ne da ničesar smiselnega povedati, v tako ustvarjeni megli pa se jih lahko varno poimenuje z neko novo tuje-skovanko, z nekim novim, ekskluzivnim ‘izmom, pred katerim naj plebejci poklekajo kot pred večnim aksiomom.

Kot da je resnica dolgočasna. Pač ni. Je pa res, da je plitvim videti plitva, in kot taka nevredna osvetljevanja.

Že leta sledim temu forumu, ker je zanimiv in ker tu najdem namige, kaj je tisto od domače literarne produkcije, kar bi bilo dobro (pre)brati. Nikoli se ne oglašam, ker sem le običajna ljubiteljica dobre literature, ki se nima za dovolj strokovno poznavalko, da bi tukaj pisala o svojih analizah prebranega. Ko takole berem nekakšno polemiko o letošnji deseterici, pa se mi vendarle zastavlja nekaj vprašanj.

Denimo: rose 111, ali ste prebrali tudi ostale romane, da s tako jezo in tudi kančkom cinizma (posmeha?) pišete o transrealizmu, ki naj bi ga komisija zasledila v nekaterih delih letošnjih nominirancev? Ste vse te romane prebrali, da lahko presojate, da so neupravičeno med “izbranci”?

Presenečajo me tudi še drugi razpravljsalci oziroma razpravljalke. Denimo, nekdo zapiše, da nekatera dela niso zanj/o, čeprav jih ni prebral/a. Ja, kako pa potem ve, ali so ali noso? Kaj šele, ali sodijo med deseterico ali ne.

Sama se bom lotila prebiranja teh desetih in tudi nekaterih tu omenjenih, ki se niso uvrstili v letošnjo bero za nagrado.

Kar se mene tiče, mi je žal le, da ni več žensk v finalu.

Hvala, agota, ob vaši kritiki sem se spomnila, da bodo morebiti brali tole tudi finalisti in mi je res postalo neprijetno. Nedvomno je vsak od njih kot pisec talentiran in tudi stvaritve so slogovno gotovo prepričljive, sicer ne bi prišli skozi pri žirantih, ki veliko dajo prav na slog, po moje. In razumem, da vsak pač piše o tistem, kar je njegovemu nazoru blizu. Čestitke torej vsem finalistom.

Žalosti me le to, v čemer vidim tudi jedra splošne krize, ki je zajela ves razviti svet. Odmik od otipljive resničnosti k teoretiziranju in eksperimentiranju.
In morebiti je pri tem izboru res neprimerno le to, da nabor žirantov ni posrečen, ker je mentalitetno preozek.

Od finalistov sem do zdaj prebrala le enega, res. Vendar za prvi vtis o knjigi zadošča že predstavitev v časopisju in drugih medijih. Če ne bi, potem takih predstavitev sploh ne bi bilo. Pa so, da se po njih orientiramo in posežemo predvsem po tistih knjigah, ki nas zapeljejo prav s predstavitvijo.
Včasih pa je dovolj knjigo le prelistati in prebrati nekaj stavkov, ki nas s slogom in sporočilnostjo pritegnejo ali pač ne.

Tudi meni je žal, da ni več žensk prišlo skozi. Pa ne zaradi neke izostale potrditve o ženski genialnosti, ki naj bi bila enaka moški, ampak zaradi temeljne človeške mehkobe, ženske praktičnosti v svetu mentalne zablodelosti, ki jo v tem literarnem naboru pogrešam.

Ta transrealizem tudi mene zanima, predvsem njegova natančnejša definicija, pa tudi, kateri avtorji izmed deseterice naj bi ga predstavljali. Se komu svita, kdo bi to utegnil biti in zakaj?

Kar se pisateljic tiče – preprosto me čudi, da je roman še zmeraj nekakšna moška utrdba. Dvomim, da ne obstaja še kak roman izpod ženskih prstov, ki bi bil enakovreden izbranim. Ampak, kar je, je. Komisija že menda ve. Vseeno se mi zdi kompetentna njena zasedba, Ne vem, no. Zagotovo 100 žirantov ne bi pripomoglo k “zares pravemu” naboru in izboru. Itak bi/bo vsaka njihova odločitev naletela na te in one kritike.

Sicer pa tudi mene zanima roman “Čisto sam na svetu”, mislim, da bo ta prvi, ki ga bom prebrala:)

No, sem kar sama malo raziskovala in si odgovorila na vprašanje glede ztansrealizma.

Tule je: http://www.pogledi.si/knjiga/transrealizem-sodobni-slovenski-roman

Zanimivo branje, ki nam verjetno daje tudi vpogled v pristop komisije pri izbiranju najboljših romanov:)

Tudi jaz občasno in z zanimanjem pokukam na forum, na katerem si izmenjujete stališča. Zato dovolite, da izrazim prepričanje okrog transrealizma. Transrealizem je izraz, ki se pojavlja izključno v omenjeni knjigi (na recenzijo katere vodi link), vendar ga zagotovo ne bi šla kar preprosto enačiti s koncepti literature in literarnosti komisije na splošno; nasprotno. Kot nekdanja slušateljica književnosti vem, kako različni so lahko koncepti literarnosti ljudi na isti inštituciji. Sicer pa bom sama z veseljem brala izbrane knjige (morda le kakšnih treh ne najbolj). Lep pozdrav vsem, Kresnička

Telesa v temi: Davorin Lenko

Odložil na 102. strani, na polovici. Zdi se mi, da gre za tipičen produkt študenta primerjalne književnosti. Bolj bi rekel, da delo spada v polje esejistike kakor pa romanopisja. Gre za nekakšno besedilno krpanko, sestavljeno iz fragmentov, spominov, refleksij, esejističnih vložkov, pogovorov s psihiatrom, ki pa se obnaša kot novinar – ne kot psihiater. Razpravlja o marsičem, pri čemer poskuša biti inovativen in doumeti še nedoumljeno, a mu to ne uspeva, saj razen sodobnega besedišča, ki ga uporabljajo tudi mladi kritiki, in občasnih posrečenih domislic, ne pove kaj bistveno novega. Čutiti je tudi vpliv romanov Parfum in Vlažne cone. Zagotovo gre za zelo talentiranega in najbrž bistrega avtorja, a jaz si želim drugačen roman. Mislim, da to ne bo zmagovalec., .

Ne znam napisat tako prepričljivo in utemeljeno kot rose 111, ampak to je to. Če si Delo želi, da bodo nominirance za kresnika in predvsem vsakoletnega zmagovalca brale vsaj kolikor toliko široke ljudske množice, bo potrebno spremeniti sestavo komisije. O tem, ali je tudi berljivost utemeljen kriterij za izbor in kaj to sploh pomeni, smo pred časom že diskutirali. Dejstvo je, da se bodo ob takšnem naboru (ali pa, če hočete, nenaboru) nominirancev za kresnika prav kmalu zanimali le še precej ožji literarni krogi. Pa se mi zdi, da to le ni (bil) namen te nagrade. Lahko pa se, seveda, motim.

Enka, se podpišem, to je tudi moje razmišljanje.

No, iskreno rečeno, meni se zdi, da je letnik 2013 bil tako ali tako eden slabših v zadnjih letih in tudi, če bi v deseterico vključili teh nekaj romanov, ki so bili na tej strani predlagani, slika ne bi bila veliko boljša.

Sestava komisije je na prvi pogled res precej monotona, večje število članov z različnimi pogledi bi bilo definitivno dobrodošlo. Tako pa gre v bistvu za seštevek oz. povprečje osebnih okusov štiih posameznikov – če se ne motim, odločajo z nekakšnim točkovanjem romanov in seštevanjem točk…

Pa še napoved za finale. Flisar bo skoraj zagotovo noter (ker je kao pomemben pisatelj, ki je bil že tolikokrat blizu nagrade, pa je ni dobil, pa po kritiki v Delu sodeč ima v komisiji svojega oboževalca v Bratovžu.Frelih bo prišel prav tako med 5 – ker je kao inovativen, mlad, perspektiven itd, Dobre šanse ima še Lenko, ker prodaja postmodernistične fore, na katere pada večina profesorjev književnosti, Golob bo tu zaradi svoje “udarnosti”, zadnji finalist pa bodo Peršakove Usedline ali pa Kino Nataše Sukič (očitki o plagiatorstvu ji kot kaže niso preveč škodili).
Zmagal bo Flisar z romanom, ki je zame kot večina njegovih del popolnoma neprepričljiv. Plitki karakterji, slaba motiviranost likov, preobilje neverjetne akcije, pa obenem dolgočasno pametovanje in kopiranje z wikipedije, ki naj bi pokazalo avtorjevo (kvazi)svetovljanstvo … Sama tema iskanja identitete je lahko globoka, ampak v tej obdelavi je zaradi prepada med idejo in izvedbo zaradi tega roman v bistvu še slabši …

Tako rad sem prebiral ta forum, ker se mi je zdel tehten, zdaj pa vidim, da tudi tu ne poteka več nikakršna tehtna debata, ampak eno samo negodovanje. Škoda. Pravzaprav se vsi postavljate v vlogo, kot da je vaše mnenje edino pravilno (no, ne vsi). Govorimo spet o romanih oz. romaneskni beri za 2013 :). Lep pozdrav.

Jaz se pa pod to podpišem. Ja, kaj porečete o konkretnih romanih? Nasploh za 2013? Meni jih je kar dosti všeč in se mi letnik 2013 za razliko od hja-ja ne zdi slab.

Pa saj smo v tole temo ja celo leto pisali o (konkretnih) romanih, ki smo jih prebrali in bi lahko bili nominirani za kresnika…

To je deloma res, a ne pomeni, da je zato to mnenje merodajno oz. edino pravo; želel bi si nekaj več odprtosti, le to. Okusi so različni.

Čakaj Boma, tole je forum, in na forum vsak napiše svoje mnenje. Bodisi o konkretnem romanu bodisi o izboru deseterice. To je pač njegovo mnenje. Nič več, pa tudi nič manj od tega. Kar seveda ne pomeni, da je to (torej katerokoli) mnenje edino pravo. Jaz sploh ne štekam čisto dobro, kako smo prišli do tega, da naj bi si tu nekdo jemal pravico misliti, da je njegovo mnenje nad mnenjem koga drugega, kaj šele edino zveličavno. Ker jaz nisem opazila, da bi kdo tako razmišljal. Bi bil tako prijazen in napisal malo bolj točno, kaj te je zmotilo?

Mi je pa prav zares hecno, da je kar naenkrat pol Slovenije razočarano nad Knjižnimi molji, ker je nekaj forumašev zapisalo določene pomislekov glede odločitve komisije. Kot svoje mnenje in, vsaj mislim, na popolnoma kulturnem nivoju. V čem je finta?

Glede na to, da je vsak forum namenjen prav izmenjavi različnih okusov, mnenj in pogledov, tudi ta forum ne more biti pravi naslov za opazko v zgornjem okvirčku.

Dosti bolj primerno bi jo bilo poslati visoko na naslov kresnikove žirije, ki bi ji morali biti ‘različni okusi’ strokovna norma. Morda bi tam gor potem spoznali, da je treba v dobro ‘različnih okusov’ postaviti tudi žirante ‘različnih okusov’.
Imam vtis (ki je seveda zgolj vtis), da tam gori vlada le enoviti okus diktature eksperimenta – žiranti samocenzorji, ki se drug pred drugim sramujejo izraziti kakršnokoli podporo izkustveni sporočilnosti, vedno kadar ta izriva eksperiment kot nepotreben.
Plebejska sodrga namreč zlahka razbere izkustveno sporočilnost nekega romana, eksperimenta pa ne more. In tako ostaja zakompleksano tiho, da ja ne bi nihče opazil, da oni nekako ne vidijo ekstravagantnih cesarjevih oblačil. Vedno pa je nek žirant, ki določi, kako je treba poimenovati cesarjevo nagoto, da se plebejci znajo prav obnašati.

Različni okusi?
Ob lanski razglasitvi kresnika, na udarni nasovnici na e-Delu ni nihče omenjal različnih okusov. Niso niti napisali ‘po mnenju komisije te in te’. Napisali so, kot da je zmagovalec vsem na očeh pritekel prvi skozi ciljno črto, s konkretnimi tremi stotinkami naskoka. Napisali so:
“Najboljši roman preteklega leta je napisal…”

http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/kresnik-2013-najboljsi-roman-preteklega-leta-je-napisal-goran-vojnovic.html

Razumljivo. Če bi v naslovu pripisali ‘po mnenju komisije te in te’, bi zakompleksanega plebejca po nepotrebnem lahko obšla misel, da so ‘okusi različni’.

Saj, kdorkoli bo izbran za “najboljšega”, bo “najboljši” pač za trenutno žirijo. Kdo pa je “najboljši”? Sploh na področju kot je literatura, kjer ni mogoča neka “empirična preverljivost”. Zame osebno (moj okus, pač), je “najboljša” literatura, ki je zmes realizma (izkustvenega) in fikcije (eksperimenta). Zgolj popis realnosti mi ne zadošča. Kot me ne prepriča nekaj, kar je tako skrajno izmišljeno, da se me ne dotakne. Za koga drugega šteje zgolj realizem ali zgolj fikcija. Sicer pa – od kod ideja, da gre v žiriji za enoumje? A tako dobro poznate žirante, da to trdite? Ali gre zgolj za predsodek, ker gre za ljudi, ki izhajajo iz neke “skupne” šole, ki jim je dala neko skupno teoretsko osnovo? Ne razumem teh vnaprejšnjih dvomov. Po tej logiki lahko oporekamo vsakršnemu naboru/izboru. In to vsakič znova. Če bi bil/bo izbran vaš favorit, bo pa tu kdo drug, ki bo rekel, da je ta izbira zgrešena. A ni res? In ugotovitev, da je letnik 2013 slab, slabši kot sicer. ?!? Zakaj pa? Kako lahko nekdo s takšno vehemenco trdi kaj takega. Ubogi avtorji.

Vse te težave bi po mojem mnenju rešilo že to, da bi bila vsako leto določena nova žirija. Čisto preprosto in tako kot je to drugod po svetu. Prepričana sem, da bi bilo primerno strokovno usposobljenih kandidatov, ki bi vestno izbrali najboljši roman, dovolj.

Hermiona, se mi zdi, da se bo tvoja želja drugo leto uresničila. Navkljub vsemu trudu, ki ga član(i) žirije vlaga(jo) v prepričevanje, da ni problem v žiriji.

Objaviti imena članov žirije in kateri roman je po čigavem mnenju najbolši. Delo z največ glasovi zmaga, vsak član žirije pa na kratko utemelji, zakaj se je odločil, kakor se pač je.

Recimo, ko bom jaz član žirije, bom svoj glas utemeljil takole:

Delo xxx se mi ni zdelo ravno najboljše, a sem se odločil zanj zato, ker (tukaj vsak sam vstavi poljuben tekst).

G.

Ne vem, od kod toliko nejevolje. Brez potrebe.
Moj namen ni bil niti približno prepir po forumu niti zagovarjanjealipljuvanje kogarkoli od vas ali dela žirije, vendar:
Prvič, če boste pogledali “po svetu”, kar nekdo od vas omenja, imajo žirije mandate. Zato ne vem, zakaj bi vsako leto menjavali žirijo. Četudi bi jo, pa ne bi bilo nič drugače, ker bi spet nekateri nergali nad odločitvami, drugi pa jim navdušeno pritrjevali. Okusi so pač različni.
Drugič, jasno, da se reče / zapiše, da je roman po mnenju žirije … ta pa ta … toda jasno je tudi, da ne vsi člani žirije ne forumaši nimajo istega mnenja, da pa je na koncu glasovanje (na več mestih je bilo povedano, da se glasuje), ki pač da nek rezultat, v konkretnem primeru zmagovalca.
Tretjič, Hermiona, oprosti, a se mi zdi to preveč in pritrjujem Enki. Tvoja trditev: “Vse te težave bi po mojem mnenju rešilo že to, da bi bila vsako leto določena nova žirija. Čisto preprosto in tako kot je to drugod po svetu. Prepričana sem, da bi bilo primerno strokovno usposobljenih kandidatov, ki bi vestno izbrali najboljši roman, dovolj.” Od kod ta tvoja vehemenca in trditev o vestnosti ipd. Verjamem, da so vsi žiranti (npr. tudi pri fabuli pri najboljši zbirki pesmi pa romana itd. itd.) vestni.
Prav lep in nič kaj jeen pozdrav vsem in prijetno branje, Boma

Dolžen sem še kratko pojasnilo Enki. Draga Enka, kaj me je zmotilo? To torej, da se predvsem neguduje (preberi si več odzivov, pa boš videla), od koder gre torej razočaranje.

Zdi se mi, da ti je to posredno dobro pojasnila Agota, kjer piše:
“Ne razumem teh vnaprejšnjih dvomov. Po tej logiki lahko oporekamo vsakršnemu naboru/izboru. In to vsakič znova. Če bi bil/bo izbran vaš favorit, bo pa tu kdo drug, ki bo rekel, da je ta izbira zgrešena. A ni res? In ugotovitev, da je letnik 2013 slab, slabši kot sicer. ?!? Zakaj pa? Kako lahko nekdo s takšno vehemenco trdi kaj takega. Ubogi avtorji.”

Mislim, da je tu jasno potrdilo, da ni samo mene zmotilo. Torej na kratko: kakršen koli izbor bo, ne bo za vse ok. Za ene bo krasno, za druge pač ne.

Zato torej se mi ne zdi smiselno to negodovanje, ampak bi si želel govoriti o romanih, pa ne samo nominiranih.

Prisrčno pozdravljam, Boma

@Boma
Vehementna pa res nisem želela biti. To ni v moji naravi. Samo svoje mnenje sem hotela povedati. In seveda si dovolim, da v kakšno stvar kdaj tudi podvomim. To se menda pričakuje od vsakega mislečega človeka.

Še vedno mislim, da bi bilo čisto v redu, če bi se žirija vsako leto menjavala. Itak, da nikoli ne bi bili vsi zadovoljni, a nagrada bi s tem pridobila neko širino in raznolikost.

Verjetno imajo kje po svetu žirije za literarno nagrado res mandat za več let, a pri večini prestižnih in pomembnih nagradah se žirija menja vsako leto – recimo pri bookerju, po katerem se zgleduje tudi naš kresnik. Pa tudi pri Women’s Prize, Costi, na novo ustanovljeni Folio Prize je tako.To se zlahka preveri na njihovih spletnih straneh.
Tam se člani žirije čutijo počaščene, da so izbrani v žirijo, a ko svoje delo opravijo, se jim zdi tudi samo po sebi razumljivo, da svoje mesto nato prepustijo drugim. Pa nihče ni zaradi tega užaljen.

Glede na to, da sem večkrat omenil, da se mi zdi zmanjševanje članov žirije neumestno (še zlasti iz pritlehnih razlogov, kakršno je ‘zmanjševanje finančnih sredstev – ob tej priliki vabim člane žirije, ki tole berejo, naj razkrijejo, kakšna so tista famozna finančna sredstva, ki jih za to delo dobivajo, da jih mora Delo prihraniti, če varčuje že s tem, da nagrade že desetletja ali nekaj takega ni zvišalo), in glede na to, da sem izrazil tudi mnenje, da ni v redu, da tričetrt žirije prihaja z istega oddelka iste fakultete (s tem, da delo vsaj dveh od treh kar dobro poznam in zelo spoštujem, česar ne morem reči za večino članov slovenskih literarnih žirij ;-), bi rad poudaril, da se mi zdi letošnji izbor deseterice precej manj diskutabilen kot prejšnja leta.

Težko je žiriji, ki je lani (z enim drugačnim članom) dala nagrado Vojnoviću, očitati ‘ odmik od otipljive resničnosti k teoretiziranju in eksperimentiranju’.

Seveda tudi jaz kaj pogrešam ali pa česa ne bi dal noter (od desetih sem prebral osem romanov), ampak tako je zmeraj, okus žirije se le bolj ali manj ujema s posameznikovim, ne glede na to, kako pogosto se žirija menja. In množenje žirantov ima smisel samo do točke, ko vsi ti žiranti romane preberejo, ne pa, ko se ravna po mnenju o avtorjevih prejšnjih delih ali po medijskih poročilih, na kar se sklicujete tudi nekateri tukaj. Tu pa so težave z ‘glasom ljudstva’ …

Od tistih, ki pogrešate ‘več žensk noter’, bi želel slišati recimo mnenje o ‘Karamel’ Norme Bale, zanimivo pa, da nihče ne reflektira izostanka ‘Slik z razstave’ Alojza Ihana …

Sicer pa sta dala ‘pimpidim’ in ‘hja’ zanimive analize, hvala, z veseljem bi prebral še mnenje ‘outsajderja’ in še koga.

Draga Hermiona, hvala za odziv, tudi sam nisem vehementen, vendar moram takoj popraviti, da se kresnik ne zgleduje po omenjeni nagradi. Prav tako bodi prepričana, da se pri nobeni nagradi (najsi bo to kresnik, fabula itd.) nihče ne oklepa žirantskih mest, ampak so mandati in ko potečejo, se mesta zamenjajo. Prav tako verjamem, da je to častno dela (povprašaj, kako je s plačilom, pa boš videla), ki ga opravijo dosledno. Prav tako še vedno vztrajam, da kakorkoli bo, ne bo nikoli za vse v redu. Sicer pa hvala za mnenje, spoštujem vsa, vendar so nekatera (ne mislim samo na tvoja) včasih taka, da se z njimi nikakor ni mogoče strinjati. Lep dan!