Po branju osmih od desetih bi dal med peterico nalednje: Ni me strah (malo pomislekov zbuja tretji del, vendar jih prva dva zelo uspešno prekrijeta), Igranje (tukajšnji pomisleki o premalo mimetičnosti me ne prepričajo, roman berem manj kot poročilo o osebni depresiji, bolj o družbeni), Raclette (slabše kot prvenec, res, vendar še zmeraj duhovito zajedljivo, včasih že čez pravo mero), Jugoslavija (po moje dve večji konstrukcijski napaki, ki knjigi precej vzameta), Zahod jame (šarmantna pripoved o rudarskem planskem gospodarstvu, ki pa jo duši pretiran lokalni kolorit, tudi jezikovni, in ne najbolj dramatičen poskus suspenza). Ob priliki preberem še Sosiča in Podstenška.

In ja, tudi meni v izboru deseterice kak roman manjka.

Mimogrede, pač ljudje ne radi berejo dolgočasnih knjig. Ne moreš jih prisilit naj berejo nekaj, kar jim ni všeč. Če je nagrajen, pač je, sej ga je žirija izbrala in ne ljudstvo.

Dodal bi, da se Marijo2013 v veliki meri strinjam, a po drugi strani, kot sem že napisal, je to za moj okus ena tistih knjig, za katero si je treba vzeti čas in malo zbranosti. Jasno je, da kogar rudarska specifika sploh ne zanima, naj raje ne jemlje knjige v roke. a zdi se, da je spisano, tako kot je v resnici (bilo), ne tako, kot nam pogosto malo popačeno predstavljajo ta poklic tako mediji, kot tisti, ki ga vodijo.

Zanimiv se mi zdi tudi vpogled v “lokalno filozofijo” glede aktualnih zadev, predvsem bloka 6 TEŠ, kjer se zdi, da imamo zapisano stališče junaka romana, ki nima ravno spranih možganov, kar drugače kar dobro velja za lokalne razmere.

Glede Rezmanovega znanja pisanja, se mi pa zdi v prvi vrsti korajžno, da si po imenitni zbirki novel Skok iz kože, še upa pisati o tej temi, saj bo tisto knjigo zelo težko presegel.
Najmanj s knjigo Nujni deleži ozimnice pa tistim, ki poznamo njegov opus, dokazuje, da je vešč peresa tudi, ko obdeluje druge in drugačne teme.

Se strinjam s tabo outsajder.
V sloveniji se najdejo same takšne knjige, ki jih je omenil outsajder, ko pa vidiš kaj Mladinska knjiga, Učila international, Mohorjeva, prevajajo iz angleščine v slovenščino se lahko vprašamo le kam gre ta svet oziroma le kam gre slovenija. Torej, tuje knjige so zelo dobre in jih MK prevaja vsak dan, potem pa vidiš, kakšna knjiga zmaga pri modri ptici ( Stanka, Vinko) se spet vprašamo, zakaj pa take tuje knjige MK in ostale ne prevajajo, iz angleščine v slovenščino. A niso zanimive? Socialni realizem tujega avtorja skoraj težko najdeš pri MK.

Se strinjam s tabo outsajder.
V sloveniji se najdejo same takšne knjige, ki jih je omenil outsajder, ko pa vidiš kaj Mladinska knjiga, Učila international, Mohorjeva, prevajajo iz angleščine v slovenščino se lahko vprašamo le kam gre ta svet oziroma le kam gre slovenija. Torej, tuje knjige so zelo dobre in jih MK prevaja vsak dan, potem pa vidiš, kakšna knjiga zmaga pri modri ptici ( Stanka, Vinko) se spet vprašamo, zakaj pa take tuje knjige MK in ostale ne prevajajo, iz angleščine v slovenščino. A niso zanimive? Socialni realizem tujega avtorja skoraj težko najdeš pri MK.[/quote]

Ni mi čisto jasno, kaj se tu pojmuje kot dobra knjiga. Meni se zdi, da vse naštete založbe z MK na čelu iz ekonomskih razlogov prevajajo tudi bestsellerje z močno vprašljivo kvaliteto. Da pa se zdi prevodna literatura v povprečju boljša, pa je tudi povsem logično, saj se prevajajo izključno knjige, ki so se na svojem domačem trgu že uveljavile pri stroki ali pa so prodajne uspešnice in je njihova kvaliteta in/ali popularnost že preizkušena.

Se strinjam s tabo outsajder.
V sloveniji se najdejo same takšne knjige, ki jih je omenil outsajder, ko pa vidiš kaj Mladinska knjiga, Učila international, Mohorjeva, prevajajo iz angleščine v slovenščino se lahko vprašamo le kam gre ta svet oziroma le kam gre slovenija. Torej, tuje knjige so zelo dobre in jih MK prevaja vsak dan, potem pa vidiš, kakšna knjiga zmaga pri modri ptici ( Stanka, Vinko) se spet vprašamo, zakaj pa take tuje knjige MK in ostale ne prevajajo, iz angleščine v slovenščino. A niso zanimive? Socialni realizem tujega avtorja skoraj težko najdeš pri MK.[/quote]

Ni mi čisto jasno, kaj se tu pojmuje kot dobra knjiga. Meni se zdi, da vse naštete založbe z MK na čelu iz ekonomskih razlogov prevajajo tudi bestsellerje z močno vprašljivo kvaliteto. Da pa se zdi prevodna literatura v povprečju boljša, pa je tudi povsem logično, saj se prevajajo izključno knjige, ki so se na svojem domačem trgu že uveljavile pri stroki ali pa so prodajne uspešnice in je njihova kvaliteta in/ali popularnost že preizkušena.[/quote]

Vsak napiše dobro knjigo, če je včlanjen v Ljubljanski klan, toliko o Mk in njenem klanu.

Za ljubljanski klan ne vem (in me niti ne zanima).

Statistična dejstva pa so:

MK, največji slovenski založnik, “steber slovenskega založništva” in kaj je še takšnih laskavih nazivov se je v zadnjih 4 letih na nominacijah za kresnika odrezal bolj slabo.
Med 40 nominiranci so le 3 knjige MK.
Pa tudi če k temu prištejemo še 3 nominirance CZ, ki je pravzaprav le še blagovna znamka, je to še zmeraj 6 od 40.
Za primerjavo: Beletrina 16 od 40.

Pa poskusimo uganiti še peterico;):

Stanka Hrastelj: Igranje (Vidim, da nekaterim tukaj ni najbolj všeč, ampak meni se še zmeraj zdi, da roman v vseh pogledih stoji in mislim, da vsekakor sodi v ožji izbor.)
Marko Sosič: Ki od daleč prihajaš v mojo bližino (Mojstrsko napisano od začetka do konca, niti zgodbe se lepo prepletajo, mogoče je vse skupaj za manj potrpežljive bralce le malenkost preveč na dolgo in široko. Jaz bom vsekakor držala pesti, da pride med pet.)
Tomo Podstenšek: Sodba v imenu ljudstva (Aktualno, družbenokritično, na nekaterih mestih celo duhovito, slog je tekoč in vsebini primeren.)
Maruša Krese: Da me je strah? (Na momente presunljivo, čeprav se mi zdi, da kvaliteta znotraj teksta malce niha, sploh proti koncu, kot je nekdo na forumu že opazil.)
Emil Filipčič:Mojstrovka (Za zmago najbrž nima resnih možnosti, je pa kratkočasno branje, zato mu dam rahlo prednost pred (vsaj za moj okus) preveč lokalno obarvanim Zahodom jame.)

Jaz mislim, da boš uganila 3 od 5 :-). Med njimi bosta obe pisateljici.

Jaz mislim, da boš uganila 3 od 5 :-). Med njimi bosta obe pisateljici.[/quote]

Tudi jaz mislim podobno, le da dajem Podstenšku alternativo Goloba, Filetu pa Kleča.
Tako da ja: 3 od 5 napovedujem tudi jaz. (Hrastelj, Krese, Sosič). Bi si pa sam tudi želel Rezmana med peterico, vendar je res vprašanje, če bo “lokalna” tema dovolj prepričljiva za žirijo…?

Da pristavim še jaz svoj lonček. Skozi roke dal devet od desetih. Sedem prebral do konca. Dva prelistal in po petdesetih str. odložil.

Med pet zagotovo ne bi uvrstil: Filipčiča, Kleča, Goloba in Sosiča. Prvega ne bi dal niti med deset, ker me ni pritegnil na nobenem nivoju. Čisto povprečje. Golob samo duhoviči, pove pa bolj malo. Kleč se preveč trudi biti originalen in postaja slaba kopija samega sebe. Sosič je predolg in zato izgublja na ostrini.

V finale bi zagotovo dal: Vojnovića, Podstenška, Rezmana in Hrasteljevo. V tem vrstnem redu. Pri teh romanih sem ob branju dejansko užival. Pišejo o realnih problemih na zanimiv način in predvsem ne blefirajo. Kar si za nekatere druge ne bi upal trditi.

Za peto pozicijo potem ostaneta še Kresetova in Babnikova. Prva je bolj tako-tako. Preveč zazrtja v preteklost, ki postaja že malo dolgočasno. Gabriele Babnik nisem prebral, mi pa po opisu vsebine v Bukli tudi ne diši preveč.

Aja, med deset pa pogrešam Romana Rozino. Ne da je ne vem kaj, ampak Filipčiča in Kleča pa vseeno poseka. Mi pa ni jasno, kako so lahko v Delu med favorite, ki niso prišli med deset, omenili Luko Novaka. V primerjavi z njim sta še Franjo Frančič in Tomaž Kosmač kandidata za nobelovo!

Maruša Krese: Da me je strah?

Kratka zgodovina Slovenije od leta 1943 dalje; od partizanov preko Stalina, cone A in B do Titove smrti. Tisti del knjige, ki opisuje medvojni čas, je presunljiv in ganljiv. Zbuja empatijo. Kratki, odsekani stvaki, ki se večinoma končajo z vprašajem, mi sicer niso bili všeč, a mogoče so za opisovanje vojnih dogodkov primerni. Motilo me je tudi to, da sta oba – ona in on – govorila in razmišljala na povsem enak način. Je mogoče, da zaradi vojne? Verjetno ne.
Na naslednjih straneh pa potem vse teče bolj ali manj predvidljivo, dolgočasno in nič kaj preveč prepričljivo. Obe glavni osebi sta na koncu razočarani, nekako izpraznjeni, pa ne vem točno zaradi česa. Pa dobro…. do domačih del ne smemo biti preveč kritični. Konec koncev gre za zanimiv vpogled v našo zgodovino.

Glede okvirčkov v Delu k članku Jele Krečič. To je bila po mojem mnenju velika nerodnost članka, ki je poročal o četrtfinalistih. Upravičeno smo se spraševali, čigavi favoriti neki?? Lep pozdrav vsem, Urška Perenič

Ker bo kmalu svoj vmesni izid spet povedala žirija, je potrebno zaključiti osebne peterice!

Po branju vseh desetih, ki so še ostali na situ, bi že imenovanim štirim (Krese, Hrastelj, Vojnović, Rezman) dodal še Marka Sosiča (in s prejšnje liste izločil B. Goloba). Razumem, da se nekaterim zdi, da gre to prihajanje počasi, vendar prav ta način ustvarja nekatere krasne prizore. Recimo tistega o nasilju nad učiteljem v šoli …

Dodajam še nov kriterij vrednotenja: na mojih prenatrpanih knjižnih policah bosta ostala Maruša Krese in Stanka Hrastelj, tudi sem bom dodal še Sosiča. To so torej knjige, pri katerih me mika ponovitev …

No, bomo videli, kako sodi žirija …

Nekaj časa nisem spremljala foruma in ko sem sedaj prebrala prispevke, ki so bili objavljeni v tem obdobju, me je prav fasciniralo, kako so bralni okusi različni. No,najbrž je tako tudi normalno in prav.:)

Kot sem že napisala, mene Stanka ni uspela povsem prepričati. Če odmislim nagrado Modra ptica in medijsko odmevnost okoli tega (pa ne da bi bilo s tem kaj narobe, hvala bogu, da kakšna knjiga domačega avtorja dobi tolikšno pozornost), ostane vtis o solidnem romanu, ob katerem pa sem vsake toliko nejeverno privzdvignila obrvi. Tako da … Bom rekla, da ni ravno eden mojih favoritov.

Peterice pa si ne bi upala napovedovati, saj vseh romanov (še) nisem prebrala. Vidim, da je to nekaterim že uspelo – čestitam! Imam zdaj kar malo slabo vest … 🙂

Meni se zdi, da letos ni tekstov, ki bi po kvaliteti izrazito odstopali. Vsi imajo tako dobre kot slabe plati, res vrhunskega romana pa v lanskem letu kot kaže ni bilo. Zato mislim, da je glede na izenačenost smiselno upoštevati dva dodatna kriterija:
1. Dati prednost romanom, ki prinašajo v literarni prostor nekaj novega: ali temo ali način obravnave teme ali slog ali kompozicijo ali kaj drugega, kar na nek način razširjaja polje domače književnosti.
2. Dati prednost mlajšim in perspektivnim avtorjem. To se mi zdi bolj smiselno, kot pa nagraditi kakšnega veterana za njegov korekten-nič-posebnega roman.

Po zgornjih dveh pomožnih kriterijih bi takoj izločil Kleča, Filipčiča in Sosiča. Vsi so v življenju v sila podobni maniri napisali tudi že kaj boljšega od teh romanov.
Tudi Rezmana bi nekako prištel v to skupino.
Izločil bi tudi Marušo Krese, za njeno brez dvoma pomembno življenjsko delo bi jo bilo primerneje posthumno morda počastiti s kakšno drugo nagrado.

Mlada generacija pa so: Vojnović, ki je sicer že dobil kresnika, a se pisateljsko še zmeraj razvija in to v pravo smer, Golob in Babnikova, ki v primerjavi prejšnjimi deli sicer malo stagnirata (sploh Babnikova me je kar malo razočarala), a ju vedno znova rešuje inovativen slog, Podstenšek, za katerega pred nominacijo sploh še nisem slišal in ki se je zelo pogumno in neposredno lotil družbenih problemov z neke nove perspektive. Potem je tu še Stanka Hrastelj, gre za njen sploh prvi roman, ki obravnava še zmeraj rahlo tabuizirano temo in je tudi slogovno čisto ok.

Če povzamem, sam bi si želel, da se da prednost mladim avtorjem!
Sploh, ker njihovi starejši konkurenti niso postregli s čim res izjemnim.

Prebrala premalo knjig, da bi stavila na svoj okus. Glede na vse prebrano – predvsem tule gor – pa se mi zdi, da se bodo pojutrišnjem od sanj o kresniku poslovili Babnikova, Filipčič, Kleč in Golob. Med preostalimi šestimi pa jih bo žirija izbrala pet :-). Skoraj prepričana sem, kot sem že tudi napisala, da bosta v peterici Maruša Krese in Stanka Hrastelj. Glede na vse hvale verjetno tudi Vojnović, čeprav meni nikakor ni sedel.

Govorice pravijo, da je peterica izbranih B. Golob, M. Krese, P. Rezman, M. Sosič, G. Vojnović. V mediji še ni objave, tako da je vse skupaj zelo nepreverjeno.
Mene od teh petih nista prepričala ne B. Golob ne G. Vojnović, pravzaprav sta me oba razočarala. Ampak tri od petih je kar OK. Če so informacije seveda točne.

Torej se je žirija odločila, da je za Stanko Hrastelj dovolj Modra ptica, zanimivo. Izbor Vojnovića in Goloba me žalosti, sploh pri Golobu. Z odličnim prvencem je ostal na prvi stopnici, z občutno slabšim romanom pa – bumf v peterico. Sporočilo? S še slabšim pisanjem lahko morda drugo leto osvoji kresnika… Ker za letos mislim, da sta se oba švercala dovolj in do glavne nagrade ne moreta. Preostalih treh nisem prebrala, se bom pa potrudila izkoristit čas do kresne noči.

Govorice so bile pravile 🙂

http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/znani-veliki-finalisti-kresnika.html

Včasih se obnese, če človek po pomoti sliši kak pogovor ob sosednji kavi in si naredi mentalni zaznamek.

Znani veliki finalisti kresnika: Borut Golob, Maruša Krese, Peter Rezman, Marko Sosič in Goran Vojnović.
http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/znani-veliki-finalisti-kresnika.html?fb_source=ticker&fb_action_ids=10151579084347226&fb_action_types=og.recommends

Hehe, fotka pa … bad boys are back or what? :))
Prebrala le dva finalista, Golob si po mojem zasluži peterico, morda je res manj odličnih misli v Raclettu kot v Smreki, zato pa se mi je Raclette zdel bolj smešen; Rezmana še kar mečkam, priznam, odbijajo me tudi številne napake (“lektorske”, ne avtorjeve), a ga bom prebrala do konca, vsekakor, čeprav bom morda kakšen del, ki ga skoraj ne morem razumeti (zaradi knapovskega izrazja), preskočila. Rezman ima vmes imenitne pasuse in si po mojem tudi zasluži peterico (ter boljšo lekturo!). Ostali pa, hm, ko pridem do njih. 🙂 Vse tri bi rada prebrala oz. vsaj poskusila. Le kakšen je Vojnovič – namreč, verjetno sem črna ovca tukaj, ki ni prebrala Čefurjev; zakaj ne? Odbilo me je prvo poglavje – tema nogometa. Ni vsak za vse in tako se pač meni zdi nogomet (in še marsikateri šport, npr. košarka, rokomet …) neznosno dolgočasen; edino, kar je še bolj dolgočasno od nogometa, je brati o nogometu. :)) Verjetno odložila povsem neupravičeno, knjiga me še vedno čaka na polici in jo bom, če ne prej, čez poletje zagotovo prebrala.

Kdo bi si mislil, da bom razočarana, ker Stanka Hrastelj ni prišla med peterico. Glede na finaliste, ki jim je to uspelo, bi si to vsekakor zaslužila. Bolj kot Krese in Sosič ter verjetno tudi Golob in Vojnović. Če je na odločitev kakorkoli vplivala Modra ptica, je bila to še ena neprimerna odločitev žirije.

Sicer pa – pregrešna misel – kaj če bi nagrado kresnik podeljevali le vsako drugo leto? S tem bi sicer slovenska literatura dobila (še) manj pozornosti, a vendar bi bile tiste knjige, ki bi jih ocenjevali bolj kvalitetne in vrednejše branja – če predpostavimo, da je komisija nepristranska. Vedeli bi, da je zmagala res dobra knjiga. In zmagovalci posameznih obdobij bi bili med seboj po kvaliteti svojih del bolj primerljivi.
Samo ideja;-)

Danes mi je uspelo dobiti vse tri še neprebrane nominirance. Kresetova je bila med novostmi slovenskih avtorjev, Sosič na posebni polički na vhodu k polici s knjigami na črko S (kriterijev za uvrščanje knjig na te poličke mi še ni uspelo razvozlati), naslov Rezmanovega romana pa sem morala – ker knjige nisem našla – knjižničarki trikrat ponoviti. Ne avtor ne naslov ji nista pomenila ničesar. Toliko o slavi nominirancev za kresnika :-).