Kresnik 2010
Prebrala sem samo Skubica in knjiga mi je bila všeč. Precej drugačna tema kot doslej, tudi žanrovsko, jezik ni več sam svoj namen, kot se mu je sem in tja primerilo prej. Poleg tega je kar nekaj časa od takrat, ko sem jo prebrala, in mi še kar lepo sedi v spominu, kar je tudi plus. Pri slovenskih romanih se mi namreč pogosto zgodi, da v branju še kar uživam, si rečem, fajn knjiga – ampak čez mesec dni nimam več pojma, kaj sem prebrala.
Vuga je eden od tistih, ki jih ne berem več, pa stilist gor ali dol – priznam, da me je nekajkrat na smrt zdolgočasil. Še bolj pa upam, da ne bo kdaj doletel maturantov 😉
Virk … njegove knjige se mi zdijo “skonstruirane”, kot da skoznje preveč preseva njegov “načrt”, kot da so rezultat izključno trdne volje in pridnosti, manjka pa “tisto”.
A je kdo že bral? Kajti … ne vem, volje do branja o mukah zdolgočasenih (in tudi malo dolgočasnih) štiridesetletnikov, ki razen svojih muk ne vidijo ničesar, nimam prav veliko.
Snoj? Doslej nisem prebrala še nobenega njegovega romana …
Kar zadeva Demšarja: upam, da se motim, ampak zdi se mi, da bo moral biti ene trikrat nominiran, preden bo naposled tudi kaj dobil …
Kaj pa večni nominiranec Möderndorfer – a je letos kaj napisal? 😉
Aja, glavno sem pa pozabila: pravkar berem Svinjske nogice Tadeja Goloba, ki tudi nosijo letnico 2009.
Nisem še prav daleč, ampak presenečenje je hudo prijetno. Žanr: zgodba iz podpodja – o mladi familiji, ata kot en artist (stripar), mama špikerica na Študentu, zraven pa še otročaj. Pripovedovano skozi usta ateja, ki mu ta vloga ni prav pisana na kožo. Knjiga je duhovita, ker se ne trudi pretirano, da bi bila duhovita. Tu so nenehne selitve, hard core realistično prikazane tegobe starševstva, otepanje s pomanjkanjem keša … svašta. Nobenih velikih tem, pa nič zato.
Že na osnovi prebranega, in to je manj kot polovica knjige, bi tole knjigo brez razmisleka uvrstila vsaj za nominiranko.
P. S. Kdorkoli se je ukvarjal z lektorskimi posli, bi lahko razmislil o kakšni drugi karieri.
Ojej, pa res. Se posipam s pepelom! Letos bi lahko bil tretjič nominiran (mora biti, kajti Tanek led je najboljša od trojice) in, Katja, iz tvojih ust v žirantska ušesa (a ne pilgrim?) ;-).[/quote]
preboj med deseterico je bil zame isto (ali celo več) kot nagrada, saj gre za žanr, pri katerem se zavestno upošteva določene klišeje, pravila, ponavljajoče se obrazce in tako dalje, kar seveda ne more voditi do literarnih presežkov. najverjetneje so zato v večjih jezikovnih območjih temu žanru (zaradi drugačnih kriterijev) namenjena posebna tekmovanja.
prej kot za literarno kakovost in inovativnost bi morda kdaj lahko dobil kakšno plaketo za vztrajnost 🙂
Od tukaj omenjenih še nisem prebral Goloba (ki ga v moji okolici hvalijo ;-), Snoja in Kovačiča. Od preostalih mi je bil najbližji Flisar, Virk je običajni Virk (zelo solidno konstruirana zgodba krize srednjih let, berljiva in duhovita, s pričakovanim ‘proč od ponorelega sveta’ koncem in brez posebnih novosti,tudi liki so že znani in udomačeni 😉 + nekaj več samoironije, kar najbrž glede na konkurenco zagotavlja peterico. Vuga mi je zmeraj zanimiv in kot zmeraj se sprašujem, kdo je njegov bralec? Skubica bi moral brati še enkrat, takoj po izidu sem ga z mnenjem, da gre za dve zgodbi, ampak očitno je diptih v CIPu kvalificiran kot roman 😉 … Prebral še celo vrsto drugih, zlasti prvencev je bilo kar nekaj, ampak nič, kar bi bilo treba omenit na tem mestu. Kaj pa Nejc Gazvoda, V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta? Čaka na moji omarici …
@Katja10 – ne, Vinko M. lani izjemoma ni izdal romana ;-).
ps: Našo debato bi zelo sistematiziralo, če bi kdo, ki je tega zmožen, iz Cobissa potegnil slovenske romane, prvič izdane v 2009, in jih prilepil v to temo …Menda ja bere forum kdo, ki je manipulacije Cobissa vešč bolj od mene?
Se pridružujem Insajderju pri prošnji za seznam s Cobissa.
Pa še eno vprašanje s tem v zvezi: zakaj v Cobissu ni opcije “roman” – ki bi ti vrgla ven romane? Zakaj so eni romani “monografske publikacije”, drugi pa “romani”? In ali bo Cobiss morda kdaj tak, da bomo tudi neknjižničarji lahko ven potegnili kak osnoven seznam, kot je recimo tale, za katerega prosi(mo) zdajle?
Še anekdota v zvezi s katalogizacijo: grem zadnjič v knjižnico Šiška – in kaj najdem na polici, ki se ponaša z oznako NEVROLOGIJA? Priročnike za osebnostno bildanje, učbenike iz psihiatrije, knjige o duševnih boleznih … Kakorkoli, na policah nisem našla niti ene knjige, ki bi dejansko spadala k nevrologiji :-)))
No, še jaz sem slučajno imela pet minut odveč, tako da sem našla še:
Metod Pevec: Teža neba
Igor Karlovšek: Gran Canaria
Gabriela Babnik: V visoki travi
E. Hladnik Milharčič: Pot na Orient (ne, ni hec, v Cobissu je dejansko klasificiran kot roman!)
No, očitno je čas, da slednjega le preberem, če je tako. 😉
Prebral Boruta Goloba, Smreka Bukev Lipa Križ, tega (in ne Tadeja Goloba) so hvalili v moji okolici in sodi po moje med par (=manj kot pet) najboljših lanskih romanov.
Ne vem, ali naj bom razočaran ali pomirjen, da nihče ne zna uporabljati cobissa bolje kot jaz ;-). Sicer pa bodo najbrž jutri ali pojutrišnjem razglasili deseterico. No, res zanimiva je šele peterica …
Insajder, hvala za omembo Boruta Goloba – nikad čula, bi se reklo po domače, ampak naslednjič bo v knjižnici gotovo na muhi!
Trenutno berem Virka, ki vleče bolj, kot sem mislila. Kljub temu pa ne odstopam od načelne skepse do literarnih protagonostov, ki po lastnih besedah niso nič posebnega, jih pa kljub temu neutrudno naskakujejo mlade in lepe ženske. Ah, vse preveč prozorna utelešenja fantazij avtorjev!
No, evo, deseterica je tukaj:
V visoki travi Gabriele Babnik (Študentska založba),
Opazovalec Evalda Flisarja (Cankarjeva založba),
V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta Nejca Gazvode (Študentska založba),
Smreka bukev lipa križ Boruta Goloba (Modrijan),
Svinjske nogice Tadeja Goloba (Litera),
Snežne krogle Milana Kleča (Študentska založba),
Zrele reči pokojnega Lojzeta Kovačiča (Študentska založba),
Requiem za gospo Goršičevo Mateja Krajnca (Litera),
Lahko Andreja E. Skubica (Študentska založba) in
Ljubezen v zraku Janija Virka (Študentska založba).
Hm, da Pilgrim ne bi bil za deseterico? Močno dvomim. 🙁
Aha, sem čisto pozabila, lotila sem se tudi V visoki travi Gabrijele Babnik.
Tema je obetala, izvedba razočarala. Še najbolj me je motil slog: predvsem vse preveč (ponavljajoče se) poetičnosti, metaforike etc. Največja težave je, da se to nikakor ne zlepil z bolj realističnimi deli, kakega fajn kontrapunkta pa z njimi tudi ne doseže. Zdi se mi, da bi glede na temo ekonomičen in pretežno “naturalističen” pristop veliko bolje opravil delo. Nekaj časa sem obširne odstavke, posejane s travami in oblaki, preskakovala, potem pa sklenila, da mi je kakih sto strani tega več kot dovolj.
Sicer ima Beletrina hud izplen, kar 60-odstoten …