kreganje
se strinjam,da si je ženska,ki se zapusti,sama kriva,da tipa več ne privlači.Tudi ko si poročen,moraš skrbeti zase in si ne takoj po poroki nabrati +10 kg in si misliti: ah saj sem poročena.Enako seveda velja za moške.
Žena ali mož se morata vedno truditi,da bosta približek sanj svojega partnerja…le po takem receptu bo ta vedno vaš.In ne mislim samo izgleda,tudi karakter.
Sicer sem mnenja, da je tekst provokacija ampak se pa vsaj “odtenki” tega dogajajo vseskozi okoli nas. Okoli določenih stvari, ki jih je zapisal gornji predstavnik mojega spola, me je kar malo sram, da sem istega spola kot on. Predvsem mi ni jasna njegova trditev, da ženo še vedno ljubi a je več kot očitno ne vidi kot svoje spolne partnerice. Namreč nekoga ljubiti, po mojem mnenju, vsekakor vključuje (obojestransko) zadovoljujoče spolno življenje…
So se pa problemi tukaj (če predpostavimo, da gre za realno situacijo) začeli že davno pred varanjem. Takrat, ko se je žena začela zapuščati. Zakaj pa se je začela, je pa že drugo vprašanje. Lahko, da po “lastni krivdi”: češ saj sem poročena in se mi ni treba več truditi; lahko pa jo je “čustveno” zanemaril že on pred tem: v stilu “žena naj bo doma in naj skrbi za hišo, saj je itak prišla z golo ritjo, jaz grem pa na pivo”… Skratka verjetno že davno prej ni bilo vse okey…
In bravo tiste ženske, ki razumete situacijo povezano z “zanemarjanjem”. Ena večjih moških “nočnih travm” (tudi moja) je, da se bomo nekega dne zbudili ob popolnoma drugi ženski od tiste s kakršno smo se (se bomo) poročili… Ampak najbrž se tega bojite tudi ve drage dame? Zato pa je prav, da igramo z odprtimi kartami in da že na začetku povemo, kaj nas moti in česa nočemo ter da ves čas “korigiramo” drug drugega…
Se mi zdi, da je pri nas ena situacija, ko je greh nekomu reči da naj poskrbi malo za svoj videz, da je zanemarjen in zapuščen, da je debel, itd… Kot, da ne bi bil vsak sam odgovoren zato kako izgleda. In kot, da se ne bi dalo na te stvari vplivati (okey, kakšnih 10% primerov je res povezanih z boleznimi) ampak malo več pa bi že lahko včasih dali na naša telesa. Menda naj bi bilo “telo tempelj človekove duše”. Toda kakšna je duša nekoga, ki še za tempelj ne zna poskrbeti (drugi si ga pa ne upamo opomniti). Pa ne zdaj razvijati teorij “o obsedenosti s kultom vitkosti”. Gre samo zato, da človek skrbi zase! Opravičujem se, ker sem malce na dolgo tole zapisal…
Načeloma se strinjam z Moškim. Toda nekaj me moti. Zunanjost? Samo in izključno le zunanjost? OK! Sem zagovornica tega, da naj vsak skrbi zase po najboljših močeh. Toda še en vidik imam(vsaj jaz). Kaj pa če se partner zapusti duševno, če je glede izgleda čisto v redu, pa se drastično spremenijo njegovi pogledi na svet, ravnanja, mišljenje? Zame je to pomembno.
In še to. Nič ni statičnega, vse se giblje in spremija. IN prav je tako. Staramo se, zorimo…če ima to svoj naravni ritem in tempo, potem ni težav.
Da se vrnem k konkretnem primeru:
– žena je stagnirala v vizualnem smislu(glede osebnosti se ni pritožil)
– on je stagniral mentalno
Zaključek: nikakor ne moreta ostati partnerja.
Njegovi pogledi na svet pa se mi ne zdijo takšni, da bi jih sploh komentirala, ker ne zmorem toliko empatije in sposobnosti vživljanja na tako raven razmišljanja(čeprav teoretično skušam razumeti vzroke…eh, pa saj res ne morem…)
Bimbo-po zakonu ji to ne pripada,kajti ta moski se je znal zavarovati, vse kar je v njegovi lasti pred poroko je njegovo, samo njegovo. Kar pa je v casu zakona ali zivljenja v dvoje bilo prigarano pa je njuno.Seveda so to dolgi in zapleteni postopki dokazovanja- izpodbijanja-nategovanja, prava zivcna mora, pa vendar tko je.
Drugace pa se poplnoma strinjam z avtorjem “mislim drugace”, to je cista resnica, zalostno a resnicno!
Tebi moski, ki ne ves kako zbezat zeno iz hise, pogovorita se, mogoce imata se moznost, ce to ni to, pa je naboljsa resitev da ji najdes stanovanje in ji ga placujes dokler se ne postavi na noge, dokler se ne razdeli premozenje, nekaj pa je sigurno tudi njenega.
“…od kar sem ji povedal, da imam ljubico, ki je bolj sexi od nje. Povedal sem ji tudi, da jaz še vedno ljubim le njo, ker je seveda moja žena, tista druga ljubica pa mi le izpolnjuje moje skrite spolne fantazije, katerim moja žena žal ni več kos zaradi njenega izgleda in odvečnih kilogramov, ki si jih je nabrala skozi leta najine poroke. To povedano ji pa ni najbolj pasalo in zdaj sploh noče več sexati z mano…”
:)))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))
Torej bi morala ženska dedca, ki mu začnejo izpadati lasje, ima probleme z zobmi, ni več tako poskočen, kot pred leti, nadomestiti z mladim žrebcem, potem pa od “starega” še pričakovati, da bo lepo priden in ubogljiv??? Aleluja ;)))))))))))))))))))))))))
čao
“Torej bi morala ženska dedca, ki mu začnejo izpadati lasje, ima probleme z zobmi, ni več tako poskočen, kot pred leti, nadomestiti z mladim žrebcem, potem pa od “starega” še pričakovati, da bo lepo priden in ubogljiv??? Aleluja ;)))))))))))))))))))))))))”
Točno tako. Vidiš, ti znaš pravilno razmišljat. Mogoče bi ga celo vzburilo, če bi se žena takega moža dala dol z drugim pred njegovimi očmi. Moški že tako radi gledamo porniče, to bi bil pa kot pornič v živo.
Žalostno je, da tako razmišljaš. Potem-takem je med zakoncema oz. partnerjema pomembna le fizična-vizuelna privlačnost? Čustev zate v zvezi ni? Mogoče pa še nisi bil te sreče, da bi žensko ljubil? Jaz mojega moža ljubim. In vem, da ga ne bi mogla zapustiti zato, ker se je zredil… Me nanj veže mnogo več, kot le fizična privlačnost. Le-ta med nama obstaja, v to ni dvoma. Sva tudi oba v formi. Če pa bi se kdo od naju slučajno začel zapuščati, pa vem, da bi eden drugemu to tudi povedala na obziren način. Zveza, v kateri si partnerja ne moreta zaupati ali pa se nista sposobna pogovarjati odkrito, je plitka oz. je ena velika farsa za oba.
Pomisli malo, kako bi ti bilo, če bi imel žensko, za katero bi bil prepričan, da se imata rada, pa bi te zapustila zato, ker si se zredil (npr. zaradi bolezni) ali pa zato, ker se ti parkrat ni ljubilo obriti….
“Žalostno je, da tako razmišljaš. Potem-takem je med zakoncema oz. partnerjema pomembna le fizična-vizuelna privlačnost? Čustev zate v zvezi ni?”
Ne, žalostno je, ker ti napačno razmišljaš. S partnerjem je podobno kot z avtom, čeprav gledaš na dober motor, zunanjost ne sme biti grda in stolčena. Karamboliranega avta skoraj nihče ne kupuje, razen tistih, katerim se ga da popravljat.
Seveda so čustva, ampak ta ponavadi pridejo od pogleda na zunanjost.
“Pomisli malo, kako bi ti bilo, če bi imel žensko, za katero bi bil prepričan, da se imata rada, pa bi te zapustila zato, ker si se zredil (npr. zaradi bolezni) ali pa zato, ker se ti parkrat ni ljubilo obriti….”
Jest žene nisem zapustil, ker je debela. Sem lepo napisal, da sem jo kljub temu ljubil in gojil čustva do nje, a moje spolne fantazije s tem še niso bile zadovoljene, teh pa si tudi ne mislim krajšat le zavoljo čustev do debele neprivlačne žene. Zato sem si tudi omislil ljubico in še vedno naprej bil z ženo, dokler ji nisem tega povedal in je hotla narest konec pa me vržt ven iz moje lastne hiše na cesto.
Takrat pa je ona naredila konec in meni zlomila srce.
Se ti opravičujem. Očitno si moje besede razumel kot ostre, kritične. Pa ni bilo tako mišljeno. Včasih se izrazimo tako, da nas drugi razumejo drugače, kot mislimo. Vprašanja sem ti postavila zato, da si sam odgovoriš nanje. Včasih si ustvarimo o situaciji svojo sliko in rabimo, da nam kdo odpre še drugo dimenzijo v premislek.
Razumem vse, kar si navedel. Seveda mora biti fizična privlačnost. Na podlagi nje se zanimamo za neko osebo in navežemo stike. Ampak ne razumem pa, kako lahko čutiš ljubezen do nje (ti je zlomila srce), hkrati pa se predajaš drugi? Ljubezen naj bi bila popolna psihična in fizična predanost osebi, ki jo ljubiš. To ne pomeni suženjstva, da se ne bi spet narobe razumela… Sem še enkrat prebrala tvoj post. Očitno si se skušal pogovoriti z njo o tem kaj te moti, pa ni imela posluha. Mogoče pa si bil premalo jasen, ali pa premalo vstrajen. Včasih si ljudje zatiskamo oči in nočemo nečesa slišati…. Če pa si mislil, da jo boš s tem, da si ji povedal za ljubico, spodbudil k reševanju problema, pa si se zmotil. Saj veš, da varanje prizadane vsakega (ego, ponos) in zato vsak tudi odreagira užaljeno, prizadeto in jezno. To je normalna reakcija, če imaš osebo, ki te je prevarala rad.
In če jo ljubiš še vedno – kaj res ni več poti nazaj? Se ne da več rešit zakona? Se ne moreta pogovoriti trezno – verjetno je že preteklo toliko časa, da so se tahude strasti umirile?
No, da me boš bolj razmel, še malo avtobiografije:
Sem visoka, vitka, v formi. Mož me ima tako rad. Venadar – po dveh porodih in dveh letih dojenja so šle moje prsi po gobe… Ampak občutno, tako, da niso čisto nič privlačne…. No, in kaj naj naredim? Nimam 700.000 za vsadke oz. operacijo. Naj me mož zato zapusti? Dala sem mu dva prečudovita sinčka. To je pač cena. Pogovorila sva se. Povedala sem mu, da mi je zoprno, ker ne vem kaj si misli, da se počutim grozno. Pa je rekel, da ga ne moti tako zelo, da sem mu dala dva otročka ter, da je to veliko več vredno kot moja prsa….. Še vedno je med nama poželjenje, ker sva razčistila. Vidiš, to je zame ljubezen in predanost. Res, da vsake oči gledajo na svet drugače. Pa vendar – upam, da sem ti dala malo v premislek. Če jo še vedno ljubiš se dajta pogovorit. Pomagaj ji. In daj ji priznanje, daj ji čutiti, da je nekaj vredna. Ženske to rabimo kot kisik, ki ga dihamo. Rožo je treba zalivati in negovati, da cveti!
Raje posveti svojo energijo temu, kot pa razmišljanju o tem, kako bi jo spravil iz stanovanja. Vsaj poiskusi. Zaceli si rano na srcu.
Pa veliko sreče!
Forum je zaprt za komentiranje.