s. p. ali s.p.
d. o. o. ali d.o.o.

Jaz bi tukaj dala presledke. Kako pa je pravilno po pravilniku?
Hvala.

S presledki med vejicama.

Vejicama?

pikami …

To pa tudi mene zanima, kako je s temi kraticami firm. Vem namreč, da za piko sledi presledek (npr. d. o. o.). Toda problem se pojavi, ker je pa npr. firma registrirana kot Rožica d.o.o. Torej brez presledkov med pikami in direktor pač vztraja, da je to uradno ime firme in da se naj na uradnih dokumentih piše tako. Kaj menite vi?
Enaka zadeva je nastala, ko je ime neke firme registrirano pravopisno nepravilno (saj veste, da uradniki pač ponavadi niso neki strašni slavisti).
Npr. Novakova Hiša cvetja Tulipanček – (to je ime firme, skupaj z Novakova – pač primer). “Hiša” se seveda v tej besedni zvezi piše z malo začetnico, toda firma je registrirana z veliko začetnico v “hiša” in zdaj pišemo v vse uradne dokumente in poročila in skratka, vse kar izdamo za javnost, “hiša” z veliko. Velikokrat nas je že kdo opozoril, da se “hiša” piše z malo, ampak direktor spet vztraja. Kaj menite, kako naj pišemo? Imena ne bomo šli na novo registrirati, tako da ta varianta odpade.

Hvala.

Živa

PRESLEDKOV NI!!!

Takšna ureditev izhaja neposredno iz zakona o gospodarskih družbah:

Firma družbe
27. člen

(4) Družba z omejeno odgovornostjo oziroma delniška družba morata imeti v firmi dodatno sestavino iz 13. člena tega zakona in označbo, da gre za družbo z omejeno odgovornostjo (“d.o.o.”) oziroma delniško družbo (“d.d.”).

V različnih zakonih berem najdem včasih takšne pravopisne napake, da kar boli. Tako da tudi to, če tako piše v zakonu, ne pomeni, da je pravopisno pravilno.
Naj se prosim oglasi kakšen slavist in pojasni, kaj je prav, da se končno že enkrat reši ta dilema.
Hvala.

Živa

Čisto vseeno je, ali je pravopisno pravilno ali ne. Ker piše tako v zakonu, je to pač norma, ki jo je potrebno upoštevat.

Ni pa tak način zapisovanja kratic pri pravno organizacijski obliki slovenska posebnost. Nemci in Avstrijci imajo okrajšavo kar brez pik (pomislite!!!) in brez presledkov (kaj takega!), kar gotovo ni v skladu z njihovim pravopisom. Francozi in italijani pa imajo pike, vendar tudi brez presledkov.

Oznaka pravno organizacijske oblike je pravna norma, predpisana v zakonu in mimo tega, mislim, da ne morete.

Ariadne napisal:

> Čisto vseeno je, ali je pravopisno pravilno ali ne. Ker piše
> tako v zakonu, je to pač norma, ki jo je potrebno upoštevat.

S tem se pa res ne strinjam. Pravopis je nad zakoni in zakoni morajo biti pravo-pisno napisani.

Naše vprašanje pa je v SP 2001 jasno rešeno v § 595, citiram (delno):

– – – – –
Okrajšave besednih zvez pišemo s presledkom za vsako okrajšano besedo: red. prof. (redni profesor), d. d. (delniška družba).

Brez presledka pišemo zloženke, npr. l.r. (lastnoročno).

Skupaj pišemo okrajšave kot itd., ipd., npr., tj.
– – – –

Žal, Filip, se ne morem strinjati z vami. Zanima me, če najdete v Sloveniji družbo, ki uporablja v imenu firme (v uradnih dokumentih) kratice z vmesnimi presledki. Pri vpisu v sodni register se vpisuje striktno brez presledkov, zato mora biti tak zapis tudi v vseh uradnih dokumentih, ki jih podjetje uporablja.
Pravno organizacijskih oblik je le nekaj, njihova uporaba pa je natančno predpisana, zato si ne morete izmišljevati, da bi mogoče napisali del. dr., ampak točno tako, kot je v zakonu predpisano.

Pravopisna razlaga po moje velja, če želite kratico uporabiti v stavku. Npr. Podjetje Telekom je organizirano kot d. d..

Kar se pa tiče Novakove Hiše cvetja Tulipanček, pa lahko “hiša” mirne duše pišete z malo, prav tako lahko celoten naslov pišete z velikimi ali malimi tiskanimi črkami.

Filip ima prav.

Še enkrat: ni presledkov.

V bistvu smo vsi mlatili prazno slamo, poanta je v tem, da so “d.o.o.”, “s.p.” in podobno oznake in ne kratice, predpisane pa so v zakonu, zato se morajo tudi tako uporabljati.

Podobno je z oznakami zakonov. Uporabljajo se samo kratice brez pik in celo brez presledkov, kar bi bilo popolnoma skregano s pravopisom.

Razlog za takšno uporabo je verjetno predvsem tehničen, da ne prihaja do deljenja oznak.

Ariadne napisal:

> Žal, Filip, se ne morem strinjati z vami. Zanima me, če
> najdete v Sloveniji družbo, ki uporablja v imenu firme (v
> uradnih dokumentih) kratice z vmesnimi presledki.

Ni mi bilo treba dolgo iskati, saj mi tako ravnamo – pač nekaj damo na čisto slovenščino, obenem pa se nam fučka za državne uradnike, ki svoje neznanje in/ali nesposobnost (da bi pogledali v pravopis ali vprašali za nasvet fahmane) kompenzirajo z nasiljem.

Kratice zakonov pa so povsem drug štos, to so v bistvu šifre in so lahko v kakršnikoli obliki.

Nas pa so učili, da vsakemu ločilu sledi presledek!
Ker pa se morajo tisti, ki v sodni register vpisujejo prijavo imena v popolnosti držati “navodil” tistega, ki vpis zahteva in ker smo se naučili pisanja takih okrajšav brez presledka, ga pač ne delamo.

Drugače pa, za vsakim ločilom je preseledek!!! In pika pri d.o.o. = ločilo, torej = presledek = d. o. o. !

Pika je sicer res pika, ampak ko sem še sama hodila v šolo, smo pri slovnici najprej obravnavali neko pravilo, nato pa naštevali izjeme. Izjeme so torej tudi v jeziku in mislim, da podobno kot pri evru, samo skušamo odkriti toplo vodo. Menim, da je d.o.o. brez presledka predvsem iz tehničnih razlogov, da ne pride do delitve v dve vrstici. Kako izjemo od pravila pa smemo dopustiti tudi državi. Kaj pa, če rečemo, da je d.o.o. simbol in ne kratica? Ali tudi za piko v simbolih velja pravopis?

Problem preskakovanja pike v naslednjo vrstico, se v Wordu enostavno reši tako, da se uporablja nedeljiv presledek ( presledek) ali nedeljivo ločilo (ctrl. + shift + ločilo).

Pika

Mislim, da je lažje napisat, da se oznaka piše brez presledkov, kot pa celotni naciji vbiti v glavo, kako se delajo nedeljivi presledki. Po mojih dosedanjih izkušnjah je enemu povprečnemu slovencu nad 35 let računalnik bolj španska vas in ga uporablja izključno le toliko, kot ga ravno mora.

Poleg tega ste očitno prepričani, da obstajata samo d.d. in d.o.o.. Pri teh dveh niti ni take hude dileme, če bi del oznake npr. o. o. padel v drugo vrstico ali celo na drugo stran. Kaj pa recimo k.d. in k.d.d.? Med komanditno in komanditno delniško družbo obstajajo velike razlike, in če bi slučajno na enem listu pisalo samo še k. d., zadnji d. pa bi padel na drugo stran, bi eventuelno lahko prišlo tudi do tožbe zaradi zavajanja.

Sicer pa, tako kot sem že prej napisala, d.o.o., d.d. in podobno sploh niso kratice, temveč obvezne označbe pravne organiziranosti podjetij. Označbe pa so takšne, kot jih nekdo predpiše.

Lepo. Pa upam, da lastnoročno tudi pregledate vse pomembne dokumente, da se vam te oznake niso slučajno nepravilno delile.

Obvezne oznake vsakršne družbe, ki so njen sestavni del oz. sestavni del imena družbe, morajo stati poleg imena družbe in če bi računalnik sam po sebi in “svoji pameti” delil kratice tako, da bi ne bile poleg imena ali da bi stale samostojno, imamo možnost “enter” tipke, kar pomeni, da delimo sami in tako damo imenu družbe to, kar mu pripada oz. kar mora stati poleg imena lahko tudi sami. Ta možnost nam je dana vedno, čeprav se v tem primeru gre mimo oblike, ki jo določimo s “pripravo strani”.

marija (1)