Kotiček za tenkočutna ušesca …
Myst, prav gotovo ni letelo nate. Glede zajedljivosti pa mislim, da nisem jaz začel. Poleg tega me je eden mojih profesorjev učil, da kadar nekomu nečesa ne moreš dopovedati, moraš zadevo pripeljati do absurda – predolgo, da bi tu razlagal.
Glede “nestrinjanja z mojim mnenjem”: tole tu ima naslov “Al’ prav se piše” in ne recimo “Kaj se meni sanja, kako se nekaj piše” ali “kako se meni kaj bolje sliši”. Še vedno bom trdil, da je bolj prav, če je prav, kot če je narobe.
Temo Izgovorjava je začela oseba, ki morda ne živi v Sloveniji, morda niti Slovenka ni, vendar pa se uči ali obnavlja naš jezik. Kolegica (če se smem kot neslavist tako izraziti 🙂 jo je korektno opomnila, da je pravilno Izgovarjava, nakar se je vsulo …
Ni mi jasno, zakaj le bi vam bila ta beseda čudna. Ne vem, morda premalo berete, morda niste dovolj pozorni, kaj vem. Meni niti na sam rob pameti ne pade, da bi rekel oz. napisal izgovorjava, in v tem me potrjujeta prejšnji in sedanji SP, pa tudi SSKJ – pa jih nimam za sveta pisma, to sem že omenil. In celo praksa to potrjuje, saj je vseeno večina ljudi pismenih.
Tudi zase vem, da mi zapis nekaterih besed nikakor noče v glavo, drugim so morda težke nekatere druge. Vem, da se recimo pol sveta lomi glede pravilnega zapisa angleške besede length, ki jo pišejo lenght, lenghth, lengt … pri nas je često problem razStresen (S je seveda odveč) …
V glavnem, ta kotiček se še vedno imenuje Al’ prav se piše, in prosim vas, ne zavajati tistih, ki se sem obrnejo z vprašanjem, ki jih muči.
Se pa že veselim odgovora z vrha slovenistike 🙂
LP
Če se človek tukaj ne nauči pravega pisanja in ne sprejme dane možnosti pravilne uporabe slovenskega jezika, se nauči pa česa drugega ???? Najbrž je res težko ob tem vsem tistim, ki se res radi naučijo, kako prav pisati, brati, naglaševati … ker do naglaševanja pridejo zgolj nestrinjanja in nesoglasja ?
Filip,
prejmi globoko opravičilo z moje strani, ker nimam pojma, kam postaviti vejice.
Sem le povprečen slovenček, ki pridno piše članke.
A glede na to, da ima z njimi probleme tudi marsikateri profesionalni lektor, še nisem zrel za slovnično giljotino. Se strinjaš?
Kolikor vem, je pravilno oboje, izgovorjava in izgovarjava. Zato mi ni povsem jasno, zakaj toliko žolča in gneva. Meni osebno, bolj leži izgovorjava, vendar zaradi tega nisem v nikakršnem slovničnem prekršku – zaenkrat.
Ravno tako, moja izjava v temi, ni bila mišljena kot omalovaževanje zagovornikov besede izgovarjava, temveč le hudomušen dovtip.
Če sem kakšno vejico pozabil tudi v tem tekstu, jih prilagam ,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, :))))))))
za nadaljnjo uporabo. V kolikor bo nastal kakšen višek vejic, mi jih, prosim, vrni. :)))))
Vsem skupaj želim en prelep zimski dan in obilo pozitivne energije.
Ej, ej …
Ne razumem, zakaj toliko zdrahe zaradi neke oblike, ki je sicer manj znana, vendar ustreznejša. Sploh pa mi ne gre v glavo, kako to, da imajo toliko za povedati “nejezikoslovci”, ki jezika niso nikoli “videli od znotraj” … Tako se marsikaj lažje razume …
Zakaj se nihče ne zgraža npr., da moramo v 6. sklonu množine sam. otrok uporabiti k in ne c (z otroki). To pač tako je in tako je stvari treba vzeti. Sploh če imajo zgodovinskorazvojno razlago.
Filip, tebi pa vsaka čast. Kašaš marsikakšnega slovenista, čeprav se tu in tam vidi, da malo zmanjka globine … Ampak, kot rečeno, vsaka ti čast!
Lp, S.
P. S.: Filip, pa hvala za tvoje besede meni v bran! 🙂
Draga Slavistka:
1. Bi lahko prosim pojasnila, zakaj je tista manj znana oblika ustreznejša; kakšne vsaj za silo prepričljive razlage do zdaj namreč nisem zasledil; glede na tvojo izobrazbo in vehementno kritiko “nejezikoslovcev” (ti nas pa res vse osebno zelo dobro poznaš, vključno z našimi podrobnimi življenjepisi, mar ne?) bi to moralo biti mala mal’ca, ka-li?!
2. Nestrinjanje o kakršnem koli vprašanju ni nikakršna zdraha, marveč osnova vsakršne razprave, soočanja mnenj, argumentov ipd. Je pa res, da je pri nas kultura dialoga popolnoma na psu in vsako nestrinjanje s čimer koli vnaprej obsojeno na ploho nizkih udarcev in neargumentiranih osebnih diskvalifikacij in to celo na popolnoma anonimni spletni klepetalnici!
Zdaj si pa kar naprej na dušo pihajte, v rit lezte, se medsebojno “branite”, trepljajte po ramenih, udrihajte po vseh, ki se z vami ne strinjajo ali ki so vsaj za odtenek drugačni ter v tem neizmerno uživajte in vsaka vam čast (kako zelo slovensko, mar ne, Slavistka!?).
Illy napisal:
> Filip,
> prejmi globoko opravičilo z moje strani, ker nimam pojma, kam
> postaviti vejice.
Opravičilo tudi z moje strani, če koga s svojim pisanjem užalim , vendar to ni moj namen – meni gre za lepo slovenščino.
> Sem le povprečen slovenček, ki pridno piše članke.
Vem, mnogo ljudi piše marsikam. Tudi to je razlog, da marsikatere publikacije nočem vzeti v roke, saj napake in nesmisli skačejo ven teksta kot bolhe iz ciganske odeje. Nazadnje napake prekrijejo vsebino prispevka.
> A glede na to, da ima z njimi probleme tudi marsikateri
> profesionalni lektor, še nisem zrel za slovnično giljotino. Se
> strinjaš?
Ta stavek je nelogičen – po moje bi se moral začeti z “A ne glede na to …” Za giljotino pa ni potrebe, sploh ne za takega, ki želi izboljšati svoje izražanje.
> Kolikor vem, je pravilno oboje, izgovorjava in izgovarjava.
Še stotič povem, da je izgovorjava v SP 2001 označena s puščico (torej odsvetovana), kar je dokaj hud kvalifikator, bolj strog je samo še krogec, ki določeno besedo prepoveduje.
> Zato mi ni povsem jasno, zakaj toliko žolča in gneva. Meni
> osebno, bolj leži izgovorjava, vendar zaradi tega nisem v
> nikakršnem slovničnem prekršku – zaenkrat.
Še enajstič povem, da to ni forum “Katera beseda meni bolj leži?”, ampak “Al’ prav se piše …?” Ravno zaradi tega SI v prekršku.
> Ravno tako, moja izjava v temi, ni bila mišljena kot
> omalovaževanje zagovornikov besede izgovarjava, temveč le
> hudomušen dovtip.
OK, razumem dovtipe, ampak še dvanajstič povem … … Vidim, da tudi ti razumeš moje odprtje “Kotička za rahločutna ušesca” bolj kot dovtip, in zdi semi, da nisi užaljen. Me veseli.
> Če sem kakšno vejico pozabil tudi v tem tekstu, jih prilagam
> ,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, :))))))))
> za nadaljnjo uporabo. V kolikor bo nastal kakšen višek vejic,
> mi jih, prosim, vrni. :)))))
No, tole mi je pa malo otročje: tu imaš vejice … :))) Če sem resen, manjkala ni nobena, bile pa so tri preveč. Ker nisem tvoj lektor, ne bom razlagal, kje. Dodajam in brišem jih pač pri tekstih, ki jih moram občasno lektorirati – in verjemi mi, duhamorno je lektoriranje in korigiranje teksta, napisanega po sistemu “vsaj dve napaki v vsak slovenski stavek”.
> Vsem skupaj želim en prelep zimski dan in obilo pozitivne
> energije.
Hvala enako,
Filip
Slavistka napisal:
> Ne razumem, zakaj toliko zdrahe zaradi neke oblike, ki je sicer
> manj znana, vendar ustreznejša.
Da razčistimo končno to dilemo, ki zame NI dilema in sem jo tudi tu na forumu že razčistil – katera oblika je manj znana. 18. 2. sem navedel pogostost obeh variant, kakoj jih pač poišče vodilni slovenski iskalnik Najdi.si (to seveda ni znanstvena metoda, vendar ne vem za za nobeno drugo, ki bi bila obenem ažurna). Iskanje sem ponovil danes … and here are the results:
Datum izgovOrjava izgovArjava
————————————————
18.2.2005 2.133 x 3.777 x
24.2.2005 2.146 x 3.992 x
————————————————-
Razlika 13 215
Zakaj se je ravno tu zbralo toliko takih, ki jim je izgovOrjava bolj domača, nimam pojma. Praksa govori drugače in podpira čedalje večjo uporabo pravilne oblike.
S tem sem obenem odgovoril Realistu (ki seveda še zdaleč ni realen), saj na njegovo lajanje in žaljenje ne mislim posebej odgovarjati. Njemu le še to – hlepi po strokovni razlagi je in ta je recimo na ŠUSS-u, na katerega sem navedel povezavo.
> Zakaj se nihče ne zgraža npr., da moramo v 6. sklonu množine
> sam. otrok uporabiti k in ne c (z otroki). To pač tako je in
> tako je stvari treba vzeti. Sploh če imajo zgodovinskorazvojno
> razlago.
Se strinjam, tako pač je.
> Filip, tebi pa vsaka čast. Kašaš marsikakšnega slovenista,
> čeprav se tu in tam vidi, da malo zmanjka globine … Ampak,
> kot rečeno, vsaka ti čast!
Hvala, hvala, kaj piješ :))) Glede globine imaš tudi prav, podoben sem temu snegu zunaj, ki ga je pri nas zapadlo 20 cm novega na 3 cm podlage :)))
Tistile “kašaš” zgoraj bom pa vzel za lapsus, OK? 🙂
> Lp, S.
>
> P. S.: Filip, pa hvala za tvoje besede meni v bran! 🙂
Hja, ni za kaj – sva se pač strinjala pri tem problemčku, ki problemček sploh ni bil. Kako bo pri naslednjem, bomo pa videli – si bova spet lezla nekam?? ;)))
“Sem le povprečen slovenček, ki pridno piše članke.
Vem, mnogo ljudi piše marsikam. Tudi to je razlog, da marsikatere publikacije nočem vzeti v roke, saj napake in nesmisli skačejo ven teksta kot bolhe iz ciganske odeje. Nazadnje napake prekrijejo vsebino prispevka.”
S tole izjavo, si pošteno pljunil čez lektorje in ne čez avtorje člankov, kot si verjetno želel.
Od kdaj se pa objavljajo nelektorirani članki in kje? Mislim, da je vprašanje na mestu, ker ne poznam takšnih primerov. Verjetno živim v jezikovnih nebesih :)).
Mogoče lahko nelektoriran članek prebereš v kakšnem glasilu gasilskega društva – recimo.
“A glede na to, da ima z njimi probleme tudi marsikateri
> profesionalni lektor, še nisem zrel za slovnično giljotino. Se
> strinjaš?
Ta stavek je nelogičen – po moje bi se moral začeti z “A ne glede na to …” Za giljotino pa ni potrebe, sploh ne za takega, ki želi izboljšati svoje izražanje.”
Stavek je povsem logičen, ker sem želel poudatiri vsebino med vejicama in ne tisto na koncu.
Beseda izgovorjava ni prepovedana – pika. Torej, prekrška ni!
Če nekdo nekaj priporoča ali odsvetuje, ima uporabnik, še vedno, vso pravico do izbire, ki je v obeh ali vseh primerih, pravilna, čeprav nekomu, ena izmed njih, ni všeč.
Če nekdo izpostavi svoje mnenje, ga je treba pohodit, če se pa želi pošaliti, je otročji in predvsem vidite neko grožnjo vašemu egu. NAPAČA! Filip, smeh je pol zdravja.
Ampak, še vedno mi je najbolj všeč, ko jezikoslovci, neko trditev podprete s svojim znamenitim “tako pač je”. Zakaj že?
Pozdravljena!
Ja, jezika ne poznam “od znotraj”, a v tem tudi ne vidim kakšne posebne tragike. Jezik je last govorečih in pišočih, ne pa last akademskega kroga ljubiteljev. Ali res hočeš namigniti, da morajo ostali biti lepo tiho…………..? Tudi tale forum je odprte oblike in tebi, kot Slavistki, bi moralo biti celo v nekakšen strokovni izziv, da zveš, kaj jezikovni plebejci mislijo……
Ponavljam, Slavistka – ravno zaradi takega odnosa do našega jezika, se z njim dogaja kar se. Odpeljati ga želite do takih nadzemeljskih višin, da ga uporabniki (a veš, tisti – “nejezikovci”) ne vidimo več………in se pač znajdemo, kot se. In govorimo, kot se vsakemu po občutku nekako zdi, da je prav.
Kar je v bistvu škoda.
Lep pozdrav!
Mislim, da so v sredo zjutraj gostili na Valu 202 gospoda Jožeta Toporišiča. Škoda, ker nisem mogla vsega slišati, ker sem prej prihitela v službo, kot je bilo oddaje konec (v službi pa ne smemo imeti ob sebi motečih dejavnikov, kot so radio ipd.). Je bilo zanimivo, kaj vse je gospod povedal, zgodovino svojega dela, svoj t.i. “pregon” in tako dalje in tako naprej. Kakorkoli že, splačalo bi si zapomniti nekaj njegovih teorij in tez, izmed katerih sem si zapomnila tudi to, da se jezik nikakor ne bi smel spreminjati s takim tempom, kot se, saj se v osmih letih, od dne, ko človek prestopi šolski prag in se ga začne “pravilno” učiti in do dne, ko zapusti osnovno šolsko učenje spremeni toliko, da še sami jezikoslovci in slovenisti temu ne sledijo tako aktivno in zavzeto, da bi znali oz. imeli čas spremembe in dopolnitve prenašati naprej !!!! Torej mnogim od nas ne gre zameriti, če sprašujemo in se učimo ?!
marija (1)
marija napisal:
> tez, izmed katerih sem si zapomnila tudi to, da se jezik
> nikakor ne bi smel spreminjati s takim tempom, kot se, saj se v
> osmih letih, od dne, ko človek prestopi šolski prag in se ga
> začne “pravilno” učiti in do dne, ko zapusti osnovno šolsko
> učenje spremeni toliko, da še sami jezikoslovci in slovenisti
> temu ne sledijo tako aktivno in zavzeto, da bi znali oz. imeli
> čas spremembe in dopolnitve prenašati naprej !!!! Torej mnogim
> od nas ne gre zameriti, če sprašujemo in se učimo ?!
>
> marija (1)
>
Ja, tudi jaz sem ga slišal samo delno, ravno tako med vožnjo v službo. Bilo je to v torek, in če ne bi imel težav zaradi snega, bi ga slišal še manj.
Navedenega nisem slišal, vendar pa ima precej krivde za to hitro spreminjanje tudi sam, in to je tudi tisto, kar mu zamerim – da je hotel akademski nivo spraviti v peti razred OŠ.
Sicer pa se ne pridružujem precej splošni gonji proti njemu, je čisto fajn dečko, in naredil je ogrooooomno.
No ja, bo treba pač zaklicati, da je cesar gol, čeprav sem mislil, da se bom temu zaradi ljubega miru lahko izognil.
Seznam famoznih Filipovih 3992 zadetkov na brskalniku Najdi.si (ki, kot bi moralo biti vsakemu uporabniku znano, pri iskanju ne upošteva besednih vrst in pregibanja besed), ki naj bi dokazovali razširjenost uporabe samostalnika “izgovarjava”, vsebuje zelo veliko (morda celo večino) glagolskih oblik (npr. izgovarjal, (se) izgovarja, izgovarjamo, izgovarjate, izgovarjam ipd. itd.).
To sicer pokaže že bežen pogled na prvo stran, ki ga tu gor očitno ni zmogel nihče.
Poleg tega ravno tako bežen pogled na zadetke samostalnika “izgovorjava” pokaže, da so (vsaj na začetku) PRAV VSI zadetki relevantni (se pravi, da gre dejansko za zadevni samostalnik in nič drugega).
Filipu čestitam bodisi za naivnost, v kateri trmasto vztraja, ali pa za vrhunec demagoškega sprenevedanja, ki meče na njegova sicer hvalevredna prizadevanja za slovenščino na tem forumu kaj čudno luč … Predlagam mu, da pljune v roke in prešteje vse zadetke, ki prikazujejo rabo SAMOSTALNIKOV “izgovarjava” in “izgovorjava”, nato bi se morda lahko pogovarjali (oz. po njegovo “lajali”) naprej.
P.S.: Včeraj sem na kratko odgovoril pod ustrezno temo, vendar moj odgovor ni bil objavljen (ne vem, ali zaradi moje napake pri pošiljanju ali česa drugega). V odgovoru sem se mdr. opravičil za spodrsljaj pri sklicevanju na SP, do katerega je prišlo, ker SP takrat nisem imel pri roki, kar je upravičeno popravil Filip. Ta banalen spodrsljaj pa je Filip izjemno galantno in tenkočutno imenoval “bedarija”, o vsebini mojega pisanja, ki se mi še vedno zdi tehtno in za katerim stojim, pa niti besedice razen morda ocene, da gre za “lajanje in žaljenje” (gl. zgoraj).
Ostajam brez besed.
OK, tale poskus z Najdi.si res ni najbolj merodajen, saj ne moreš omejiti možnosti zadetkov samo samostalnikov. To je bila samo ena od možnosti, ki sem jih imel, ker nekateri SP vztrajno zavračate. Kakor vam drago nekaterim – človek vas dobronamerno opozori, če pa želite še naprej po isti poti, le izvolite.
Še glede morebitnega zmerjanja – potem ko ti nekdo očita, da nekomu lezeš v rit, pri odgovoru manj skrbno izbiraš besede.
Illy napisal:
> Od kdaj se pa objavljajo nelektorirani članki in kje? Mislim,
> da je vprašanje na mestu, ker ne poznam takšnih primerov.
> Verjetno živim v jezikovnih nebesih :)).
> Mogoče lahko nelektoriran članek prebereš v kakšnem glasilu
> gasilskega društva – recimo.
Se objavljajo, marsikje – celo v publikacijah z veliko naklado. Najhuje je, kadar je v kolofonu navedeno, da imajo tudi lektorja, nato pa naletiš na jezikovni zmazek. Verjetno je to problem “deadline-a” in “last minute”. Fora pa je tudi v tem, da res dobri časopisi lektorjev sploh nimajo, saj naj bi novinarji oz. pišoči sami znali pravilno pisati, ali pa oni poskrbeli za letoriranje pred oddajo članka.
> Stavek je povsem logičen, ker sem želel poudatiri vsebino med
> vejicama in ne tisto na koncu.
Tu sem citiral premajhen del teksta, cel odstavek se je glasil:
“Filip,
prejmi globoko opravičilo z moje strani, ker nimam pojma, kam postaviti vejice. Sem le povprečen slovenček, ki pridno piše članke.
A glede na to, da ima z njimi probleme tudi marsikateri profesionalni lektor, še nisem zrel za slovnično giljotino. Se strinjaš”
Iz zadnjega stavka ni možno ugotoviti, da misliš na vejice, menil sem, da majo lektorji probleme s tvojimi ČLANKI.
> Beseda izgovorjava ni prepovedana – pika. Torej, prekrška ni!
> Če nekdo nekaj priporoča ali odsvetuje, ima uporabnik, še
> vedno, vso pravico do izbire, ki je v obeh ali vseh primerih,
> pravilna, čeprav nekomu, ena izmed njih, ni všeč.
Ne, ni prepovedana. SP razlaga normativne oznake v § 1062 v naslednjem strogostnem zaporedju:
– prepovedano (poln črn krogec),
– nepravilno (krogec)
– odsvetovano
– primernejša sopomenka
– itd.
Ko ti nekdo dobronamerno nekaj svetuje ali odsvetuje, imaš še vedno vso pravico do izbire, vendar tvoja izbira NI V VSAKEM PRIMERU PRAVILNA! Če ponazorim – v takem vremenu, kot je sedaj, odsvetujejo hojo v visokogorje, prepovedati pač nikomur ne morejo. Vendar, če se bo nekdo vseeno odločil, da se zdaj povzpne na poleti otročje lahko Mojstrovko, zna biti njegova odločitev hudo NEPRAVILNA.
> Če nekdo izpostavi svoje mnenje, ga je treba pohodit, če se pa
> želi pošaliti, je otročji in predvsem vidite neko grožnjo
> vašemu egu. NAPAČA! Filip, smeh je pol zdravja.
No, otročja je bila tista poceni fora z vejicami: “tu jih imaš ,,,,,,,,,,,,,,,,,”. Sicer imaš pa prav glede smeha – pa tudi konstruktivna debata je pol zdravja.
> Ampak, še vedno mi je najbolj všeč, ko jezikoslovci, neko
> trditev podprete s svojim znamenitim “tako pač je”. Zakaj že?
Ekhm – si kdaj vprašal pri matematiki, le zakaj je 1 + 1 enako 2?
LP/Filip
“ker nekateri SP vztrajno zavračate”
Filip, prosim, da me iz teh “nekaterih” takoj izvzameš. Upam, da ti ne bo spet potrebno po šolmoštrsko pojasnjevati, zakaj … ali pač?!
No, za vsak primer (glede na izkušnje): kritičen (in argumentiran, čeprav na hitro in površno) razmislek o kakšnem določilu SP še zdaleč ni in ne more biti njegovo “zavračanje”. Verjetno je ravno nasprotno: tisti, ki imamo do SP in podobnih publikacij ter ljudi, ki jim posvetijo celo življenje (kot npr. Toporišič), konstruktivno kritičen odnos, jih verjetno bistveno bolj spoštujemo kot vsi ostali, tudi tisti, ki jim slepo in nekritično sledijo.
Ravno pred kratkim je npr. potekala zanimiva razprava o zapisu imen iz nelatiničnih pisav in normah, ki jih na tem področju predpisuje SP. Dovolj dobro poznam največji jezik, ki se ne piše v latinici, da vem, da so tozadevna pravila SP zelo vprašljiva oziroma nelogična, pa tudi neživljenjska. To sicer ni samo moje mnenje, nekateri so taka stališča tudi precej dobro strokovno argumentirali (nekdo je pred par leti o pomanjkljivostih SP celo napisal in izdal zanimivo knjigo); jaz pa žal za bolj poglobljeno ukvarjanje s tem nimam dovolj časa.
Sicer je bil pa SP samo eden od mimogrede omenjenih virov za moje razmišljanje oz. “lajanje” in še zdaleč ne njegova glavna tema. Zakaj je prišlo do tako prozorne in demagoške manipulacije z zapisanim, pa ve samo njen avtor (ali pa niti ne, če gre za bolj podzavestne impulze).
P.S.: Kar se grdih besedi tiče, pa zelo očitno zamenjuješ vzroke s posledicami. Za delno pojasnilo, ki je verjetno potrebno, preberi konec mojega prejšnjega sporočila.
Me veseli, da se vsaj glede SP v glavnem strinjava. Ga upoštevam, ampak ne na slepo. Tista knjiga, kritika pravopisa, je menda ponovna izšla te dni, reče se ji Popravopis.
Glede grdih besed – vseeno nisem jaz prvi rekel nekomu, da nekdo nekomu leze v rit. Toliko za danes, nimam cajta za več.
LP
Filip
Zanimiva razlaga, ki sem jo našel na medmrežju (stran: http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000048.html)
“ŠUSS, arhiv.
Vprašanje:
Svoje čase sem ‘kar tako’ brskal po pravopisu (ne vem več, po katerem) in presenetilo me je, da je bila beseda ‘izgovorjava’ označena kot nepravilna. Prav naj bi bilo ‘izgovarjava’. Lahko to preverite?
Odgovor:
Res je, da preskriptivni SP 62 izgovorjavo označuje kot nepravilno, vendar sta, sodeč po SSKJ, obe različici del knjižnega jezika, obe naj bi imeli tudi enak pomen.
izgovorjava -e z izgovarjava: nerazločna izgovorjava
izgovarjava -e z oblikovanje glasov, besed z govorilnimi organi: jasna, nerazločna izgovarjava / po izgovarjavi se mu pozna, da je tujec *lingv. izgovarjava končnega soglasnika; tehnika izgovarjave
Iz obravnave obeh slovarskih gesel lahko zaključimo, da daje SSKJ prednost izgovarjavi, saj dvojnico izgovorjava razlaga zgolj z navedkom izgovarjave — če torej ne vemo, kaj je izgovorjava, pomen poiščemo pod geslom izgovarjava, ta pa je razložen obširneje in tako, da o pomenu besede dejansko nekaj izvemo. Vseeno pa lahko poiščemo razliko med besedama. Izgovarjava je z običajno končnico -ava izpeljana iz glagola izgovarjati, medtem ko bi bila izgovorjava lahko izpeljana le iz samostalnika izgovor. Vendar slovenščina podobnih izpeljav samostalnikov s končnico -java ne pozna. Druga možnost je, da je izgovorjava izpeljana iz glagola izgovoriti, iz katerega je izpeljan tudi samostalnik izgovor. Vendar tudi primerov izglagolskih tvorjenk s tako končnico (-java) v slovenščini ni. Lahko pa, da je pri besedi izgovarjava nastopila kakšna glasovna sprememba in njena drugačnost ni vezana na izvor. Prav verjetno se zdi, da se je a v izgovarjavi spremenil v o zaradi analogije z besedo izgovor, ki je po pomenu zelo blizu izgovarjavi. Beseda izgovarjava je bila torej reinterpretirana kot povezana z besedo izgovor ali izgovoriti in nič več kot povezana z besedo izgovarjati, kar izvorno gledano sicer ni res, niso pa take reinterpretacije v jeziku nič neobičajnega.
Izvorno osnovna beseda naj bi torej bila izgovarjava, vendar je, sodeč po SSKJ (ki je kasnejšega datuma kot zadnji slovarski pravopis), v rabi tudi izgovorjava. Morda pa bo prihodnja raba katero od dvojnic iz slovenščine odpravila.”
Avtor žal ni navedel svojega imena.
Torej?
Priznam, da me je zadeva prevzela do te mere, da sem v svoji okolici naredila kratek test, kaj ljudje uporabljajo.
Spraševala sem med sodelavci v službi in med sorodniki.
Rezultat: 15:0 za izgovorjavo. Niti eden se ni odločil za izgovarjavo, so me gledali, kot da sem z lune padla. Odgovarjali so tudi 4 slovenisti-lektorji. Prav vsi so priznali, da bi v sestavku izgovarjavo popravili v izgovorjavo. Meni je jasno, kaj se med narodom uporablja, čeprav očitno, narod pojma nima.
Hello,
no, ker se človek vedno uči, lahko vsem uporabnikom Najdi.si prišepnem, da ima tudi ta iskalec možnost “naprednega iskanja” s pomočjo katerega (in malo lastne iznajdljivosti) lahko dejansko poiščeš res samo PRAVE besede za “izgovorjava”.
Rezultat: famoznih 83 zadetkov ;-)))))))))))))))))))))))))))))))))