konec porodniške-konec službe!!!
Drage moje,
kaj menite o tem kar se mi je zgodilo?
Sem pred iztekom dopusta za nego in varstvo otroka in bi se naj vrnila delat, pa dobim iz službe dopis, da me ne bodo vzeli nazaj. Brez obrazložitve.
Po vseh obljubah, ki sem jim slepo verjela, sem ob tem pismu doživela takšen šok, da sem izgubila mleko, tako da sedaj svoje pikice ne morem več dojiti, pred tem pa sem jo zjutraj, zvečer in 1x ponoči. Stara je 8,5 mesecev.
Tako sem prizadeta, kot nisem bila še nikoli v življenju. Rada sem imela to službo, tam sem delala 5 let in bilo mi je v veselje. Z vsemi sem se dobro razumela, tudi z nadrejenimi. Ko sem šla na porodniško, sem dobila zatrdilo, da me služba čaka in da je vse ok.
Počutim se izdana, prevarana, ničvredna.
Gospodična, ki me je nadomeščala, je samska, brez otrok in obveznosti – in bo ostala.
Jaz imam družino, moža in dva otroka. Eden gre jeseni v devetletko.
In sem na cesti.
Hvala vam za kakršenkoli komentar.
lp
Nika
oj…
sicer sem še študentka in se še ne ubadam s takimi stvarmi, pa mislim, da najprej pokliči v službo in se temeljito pozanimaj….potem pa na ne vem kak zavod, kjer jom obrazložo situacijo…
aja, pa probi se sprostit, ker tvoja pikica bo samo zdaj pikica, in se ji poskušaj predat karseda največ, ker to ona čuti, če si napeta…mislim pa, da če se ti je to zgodilo, in če pri tem nisi nič sama kriva, te nekje čaka nekaj drugega, mogoče še boljša služba….
čau
Hja, če si bila prej zaposlena za dol. čas in ti je pogodba med porodniškim potekla, imela si pa le “besedo” oz. prazno obljubo, nimaš kaj storiti. Šok pa verjamem, da je zelo hud. Dobro namreč vem, kako te zadeve bolijo, kako krivica žge in razbesni človeka.
Glej, jaz sem v teh zadevah že stari maček in imam kar trdo kožo. Po prvi porodniški sem lahko prišla v podjetje samo še po del. knjižico, ker sem takoj, ko jim je zakon to dopuščal, postala tehnološki višek. Nihče mi ni prej niti namignil, da bom ostala brez službe! Nato borba za novo službo, agonije raje ne bom opisovala, ker me spomini na vse krivice še zelo bolijo. Potem pol leta nadomeščanja – za dol. čas, seveda. No, nato se mi je odprla čudovita služba, ki pa je žal trajala le slabi dve leti (podaljševanje za dol. čas), ker se je novo vodstvo takrat odločilo, da eno od dejavnosti ukine. Za to, da mi pog. ne bodo več podaljšali, sem izvedela pet dni pred iztekom, prej so mi (en mesec pred iztekom) obljubljali podaljšanje. Imela pa sem le prazno obljubo, ki ni bila nikjer zapisana. Sedaj sem zaposlena (seveda spet za dol. čas) v obupno izkoriščevalski firmi, kjer človek ni vreden (oprosti izrazu), da ga pes poščije, plača je itak takšna beda, da je za zjokat. Trenutno sem na bolniški in bom tudi ostala, ker sem drugič noseča. Pog. za dol. čas se mi bo iztekla konec junija, nato bom spet brez službe, ker nosečnice in mamice nihče ne bo zaposloval ali ji podaljševal pogodbe. Imam torej moža (ki na srečo zasluži normalno plačo – t.j. povprečno), majhno hčerko in otročka na poti.
Vem, kako se počutiš. Lažje ti bo, če boš to dala iz sebe, vsaj na forumu, meni bi se že zdavnaj zmešalo, če ne bi imela možnosti skihati se vsaj takole… Javi se še, boš videla, da ti bo malce pomagalo. Pa pogumno in trmasto naprej. Zabij si v glavo, da te niso vredni, niti tvojega truda, če so takole pokvarjeni.
Stisni dojenčico k sebi, ta večjega otročka pa preseneti s kakšno drobno malenkostjo, takoj bo dan lepši. Možek naj te pa – klinc gleda denar, kamor je šel bik, naj gre pa še štrik 😉 – “počasti” z eno pijačko ali pa dobro večerjico zunaj.
Drži se, vse bo še dobro, verjemi! Držim pesti, da boš današnji dan vseeno preživela lepo in ti bosta sončka narisala nasmešek na ustnice 🙂
Madona, kak je svet krut, naša država pa je vredna en pesji drek!!! Pol pa vpijejo:več otrok, Slovenčki izumiramo! Pa ja de, če se pa dogajajo take reči kot tebi, draga Nika. Js bi gotovo razčistila v službi, naj bo izid kakršen že, s tem bi si vsaj malo olajšala dušo. Sej če so se tak odločl, itak verjetno ne boš nič dosegla… al pa. Želim ti čim boljši razplet ter ne pozabi, da je vsaka, res vsaka stvar za neki dobra (recimo da dobiš službo, ki bo stokrat boljša od te).
Zjokaj se, bolje bo, garantiram 🙂 Pošiljam ti še en velik objem in iskrene čestitke za materinski dan :)))))
Ne mi zamerit, ker kopiram pesmico, ki jo je na sosednjem forumu napisala medvedek Pu:
Mama je ena sama,
prva radost je mama,
prvi spev nina-nana,
prva beseda: mama!
Dajmo vse rože mami,
dajmo vsa sonca mami,
pesem, ki v nas se drami,
dajmo, zapojmo mami:
Naj ne ostane brez mame
nihče na širnem svetu,
naj žive naše mame,
mame – najlepše na svetu!
(Tone Pavček)
Nika sem na istem. Edina razlika je, da sem bila jaz prej obveščena o tem. Ni pa to nikakršen konec sveta. Jaz bom poprijela za začetek tudi za slabše delo in pod svojimi kvalifikacijami ker si ne moremo privoščiti življenja brez še ene plače. Zraven pa si bom iskala boljše delo. (optimistka!!!) Veseli se tega kar imaš in tvoja družinica ti bo dala toliko poguma in moči, da ti bo uspelo najti drugo službo četudi bolj slabo…Imaš pa pravico na zavodu dobivati še tri mesece denarno pomoč. Najin primer pa še zdaleč ni osamljen. Taki časi so, še vedno traja recesija in kratko potegnemo zaposlene mame. Drži se in veliko poguma ti želim pa čestitke za materinski dan!
Nika, glavo gor.
Imela sem zaposlitev za NEDOLOČEN ČAS (sigurnost?). Šef (samski, prav tako sodelavka) mi je polagal na srce, naj si ustvarim družino, naj ne bom kot on, ki na koncu ne bo imel nobene sorodne duše in bla, bla, bla. No, potem pa sem zanosila, pri 5 tednih šla v bolnico zaradi krvavitev – in takrat se je začelo (če lahko rečem) drkanje v mozak. Vmes so bile zahteve, naj pridem delat, tudi če mi je zdravnik dal bolovanje – ampak bi bilo vsak dan po dobro uro vožnje, kar pa nisem hotela riskirat – tako, da sem tisti dan, ko bi prišla delat, dobila knjižico. Par dni kasneje pa izvedela, da sem noseča v drugo. In verjemi, bila sem zelo vesela, da sem na zavodu, da mi ni treba iskat službe, in sem celo nosečnost preživela (skoraj) v miru.
In potem sem dobila super službo (ok – manjka ji še kakšen sold več, da bi bila prav super super, ma za zdaj je) – da se zmenit glede bolovanja, glede dopusta, pridem lahko kasneje, ker peljem dečve v vrtec…
Nika, za vsakim dežjem posije sonce. In, baje, se vsaka stvar v življenju zgodi z določenim namenom. Boš pa več časa s tvojo pikico. Saj so oni več kot vse službe sveta. Ampak je kljub temu težko, vem.
Držte se, in se fanj stisnite danes – ko je ”naš” praznik.
LP.
Veste, da se tudi jaz sprašujem kam gre ta država?Kot da so se v tej ljubi SLO vsi zarotili proti ženskam in jih na vsakem vogalu skušajo diskriminirati. Po drugi strani pa vpitje, kako malo je otrok, čudenje zakaj se mladi pari sploh ne ali pa zelo pozno odločajo za otroke. Menim da časi res niso rožnati, saj če bi bili bi bilo vse lahko zelo drugače.
Zakaj moremo ravno ženske vse prenest? Ali pa, zakaj se za vse smatra da svojo bolečino prenesejo karseda neopazno in brez solza? Toliko vprašanj pa toliko malo odgovorov, in se manj ljudi, ki bi lahko odgovarjali. Pač pa znajo delati reklame za nakupe ob materinskem dnevu…Ali imamo ženske še sploh razlog da praznujemo svojo materinskost ali ženskost, če pa smo zatirane na vsakem koraku?
Kakorkoli že, ker je danes materinski dan, dan vseh mamic, vam vsem iz srca voščim veliko ponosa in samozavesti da ste mamice in da vzgajate svoje otroke po svojih najboljših močeh. Nosite se vzravnano, četudi vas teža skrbi upogiba.
Pa lep pozdrav vsem.
Tinqa
Držite se, vse… Čimveč poguma!
Je pa to danes pri nas na žalost povsem normalna stvar. Ne poznam niti ene mamice, ki bi ji delodajalec med porodniško podaljšal delovno razmerje za določen čas. Sploh, če je mogoče še bila pred porodom na bolniški. Kruti, nesocialni časi, vsaka mora računati, da bo mogoče če zanosi, nezaželjena. Tudi bolj bolne delavke, veliko na bolniški niso zaželjene.
Jaz sicer imam zaposlitev za nedoločen čas, ampak ni nič zagarantiranega. Vedno je možno narediti kakšno “reorganizacijo”, če se te hočejo znebiti.
Moja prijateljica je lani, ko je prišla prvi dan po porodniški v službo, dobila ustno odpoved. Naslednji dan pa še pisno. Uradno: poslovni razlogi. Neuradno: ker je postala mamica, torej, ker ima otroka in tako avtomatično postane “rizična” oseba. Namesto nje so (ne vem kako, ampak sigurno so naredili tako, kot je treba), zaposlili punco, ki jo je prišla nadomeščat med porodniško.
Nika, žal mi je, da si izgubila službo. Upam, da boš čimprej našla še boljšo.
Ne pišeš v kakem delovnem razmerju si. Za določen ali nedoločen čas. Če si v delovnem razmerju za nedoločen čas te ne morejo kar tako odpustit, dokler dojiš. Pika amen. In dojiš lahko štiri leta, če hočeš. Ti jim kar lepo pošlji dopis, da dojiš in da si kot taka po ZDR-ju varovana kategorija delavcev. Kdo te bo pa preverjal? Kdo te pa sploh lahko preverja? Lepo se umiri.
Kaj so pa navedli za razlog odpovedi? Iz krivdnih razlogov te očitno ne morejo odpustit. Iz poslovnih pa tudi ne, saj je dela očitno dovolj za tvojo kolegico, ki te nadomešča.
Pokliči inšpektorat za delo in jih prosi za pojasnilo.
žal mi je zate, ko sem sama postala noseča , so bili na firmi vsi veseli, nikoli ni bilo vprašanja in pripomb na temo , da bom rizična in da bom manjkala in zaveedam se da je to ena redkih firm, ki ne diskriminirajo mamic
res je kruta politika do mamic, država bi jih morala bolj zaščitititi
če si bila za nedoločen čas, ti pripada še odptavnina (drugače tožba) in tudi nadomestilo od socialne te pripada za nekaj mesecev, v tem času pa boš sigurno našla kaj drugega
poznaimaj se za svoje pravice
lp
Tudi meni so dali odpoved en mesec pred porodniško, pred nosečnostjo pa 2 leti obljubljali sl. za nedoločen čas. In to v državni upravi – šefinja. Na moje mesto je prišla ena z že večjim otrokom.
Po prvem otroku smo se hitro odločili za še enega. Tako službe nisem iskala, čas sem izkoristila za druženje z mojo punčko in lagodno čakanje na drugega.
Ne se sekirat, ker ne bo nič bolje.
Nika!
Moja zgodba je skoraj identična tvoji. Najbolj žalostno je to, da se neznanska sreča ob materinstvu meša z žalostjo ob izgubi službe. Tudi jaz sem se zelo sekirala (ne toliko zaradi službe, ampak zaradi ljudi brez socialnega čuta), na koncu pa sem ugotovila:
1. Dobila bom še boljšo službo.
2. Dokler ne bom dobila službe, bom lahko maksimalno uživala z otrokoma.
3. Brezčutni osebi, ki me je dala na čevelj, se bo že kako maščevalo.
4. V službi sem dala vse od sebe, zato ni problem v meni, ampak v kom drugem.
Poznam mnogo takih primerov. Potem pa se sprašujejo, zakaj si ženske ne upajo zanositi…
Punca, glavo pokonci! Kmalu bo bolje!
Optimistka
Resnično upam, a si že na poti iskanja svojih pravic. Obrni se na inšpektorat za delo v obini, kjer ima tvoj delodajalec sedež. Naslednji korak je Sodišče za delo in socilao. Nato pravnik….
Zakaj vse to vem??? Ke sem v podobnem položaju. Služba za določen čas 4 mesece pred porodniško, prejšnji mesec dobila dopis v katerem sporočajo, da mi ne bodo podaljšalai. Ampak se ne sekiram oz. sem se nehala.
Skušala bom poiskati pravico po pravni poti. Če mi ne uspe verjamem, da bo delodajalca doletela kazen po drugačni poti. To mi je dalo voljo za naprej, v sept. se vpišem na magisterij in upam, da bom jaz kdaj na položaju, da bom znala upoštevati socilane razmere mamic.
Ne bodo nas tako zajebaval. Po drugi strani pa tako jokajo, da pada nataliteta in bomo slovenčki izumrli…
Nika, ne vrzi puške v koruzo..za dežjem posije sonce (vedno)!!!!
Nika, pravnoformalno ne moreš narediti ničesar, če si bila zaposlena za določen čas in ti pogodbe niso podaljšali, ker imajo – žal – do tega vso pravico. a se ne sekiraj preveč, prijavi se na zavod in začni aktivno iskati novo službo. tudi meni se lahko zgodi podobno (sem zaposlena za dol. čas, noseča in mi bo pogodba potekla med porodniško), pa se ne sekiram. bom že našla novo službo in tudi ti jo boš!!! samo vztrajna bodi in ne obupaj, pa na zavodu naj ti pomagajo. misli na svojega sončka in bodi pozitivna, ogromno Slovenk je ali bo v podobni situaciji, a smo oz. jo bomo tudi slej ko prej razrešile in vse bo spet lepo!
Tejasn, ni res.
V primeru, da ne obstajajo vsebinski razlogi za sklenitev pogodbe za določ. čas, se le-to lahko izpodbija in je velika verjetnost, da uspeš. Kateri pa so, je lepo navedeno v ZDR. Poleg tega pogodba za določen čas lahko traja max 3 leta ona pa je bila zaposlena 5 let.
Zato ni res, da se pogodbo za doč. čas lahko kar tako sklepa in prekine.
Samo v vednost saj se mnogi ljudje ne pozanimajo in na podlagi ljudskega mnenja izgubijo možnost do uveljavljanja svoje pravice.
hmm… tistele 5 let sem pa res spregledala, morda bi se bilo res najbolje še malo pozanimati, a po mojih izkušnjah imajo zakoni veliko lukenj in delodajalci so spretni. Pri meni bo sicer poteklo 3. leto, a so mi podaljšali pogodbo že četrtič kao zaradi “začasno povečanega obsega dela”, čeprav to sploh ni res, ampak pravnoformalno je pa vse ok. lahko bi jih prijavila inšpekciji in celo kaj dosegla, samo potem bi me pa šefi tako “drkali”, da bi sama spokala.
Forum je zaprt za komentiranje.