Spoštovani, kako se zapiše konec citata, če izpustimo del navedka?

“Gre za odlično predstavo (stavek se tu konča, naprej pa je še citat – kritika se nadaljuje, ampak jo jaz želim izpustiti) /…/.”

Je pika pred tropičjem? Je tropičje v poševnem oklepaju pred navednicami?

“Gre za odlično predstavo /…/” ALI “Gre za odlično predstavo. /…/”
Matej Bogataj, Delo

Hvala, lp, Nina

Ko izpustiš del navedbe, je to še vedno del osnovnega stavka, torej ostane znotraj narekovajev: “Gre … predstavo /…/”. (pika je na koncu za glavno poved, ne za citat)

Glede ločila za poševnico je pa tako: za tropičjem ni pike, tako tudi ni pike za drugo poševnico.

V redkih primerih pišemo piko pred prvo poševnico, toda to velja takrat, ko navajamo trditev, kjer je pomembno označiti, da je to konec neke povedi in da naprej manjka nov stavek. Pr.: Gre za odlično predstavo. Res je. Povedali niso nič novega. > “Gre za odlično predstavo. /…/ Povedali niso nič novega.”
Torej sem vmes nekaj izpustila in prvi stavek vendarle končala s piko, da nakažem, da v prvem stavku nič ne manjka.

Kaj pa v primeru, da citiramo poved, katere del izpustimo, potem pa še eno poved? Takole:

“Gre za odlično predstavo /…/ Povedali niso nič novega.”

Jaz bi tu pisala piko za drugo poševnico, sicer se mi zdi čudno, ker se citat nadaljuje z veliko začetnico.

K.

Ja, se strinjam. Če bi pisala piko pred prvo poševnico, pravzaprav ne bi krajšala prvega stavka, če pa imaš poševnici s tropičjem za predstavo, pomeni, da je prvi stavek krajšan.

Hja, pika za drugo poševnico je tista, glede katere so mnenja zelo različna: po eni strani pika niti ni potrebna, po drugi strani pa se zdi, kot da nekaj manjka. Moram reči, da bi se v tem primeru tudi jaz raje odločila za to piko, predvsem v izogib zmedi. V zgornjem primeru, ko pa se ta enota konča znotraj navedbe, pika zanesljivo ni potrebna, ne nazadnje poved “konča” tudi drugi narekovaj.