Komunikacija med partnerjema, kako pa je pri vas

Torej jaz sem v zgodnjih dvajsetih, vendar ne toliko zgodnjih, da bi bilo prezgodaj, da bi si že našla nekoga s katerim bi rada ostala skupaj in imela hišo, otroke in dva psa 😉

Dve leti bo kar naenkrat in prekaša vse moje bivše po tem, da je svež, ma rad življenje in drobne neumnosti, rad me ima brezpogojno in ni mu nerodno tega pokazati. Ima pa tudi svojo voljo in svojo glavo in ker oba rada debatirava razne “current affairs”, se dostikrat nestrinjava. Včasih postane kar vroče, čeprav z argumenti in včasih povzdigneva glas in vsa zaripla zagovarjava svoje 🙂 in do sedaj sva še vedno zaključila z nasmehom in z “se bova morala strinjat s tem da se ne strinjava”. Drugače je pri stvareh, ki se tičejo samo naju – tam se pač ne moreš sprijaznit, da se ne strinjaš, do enega zaključka je treba priti in včasih debata pripelje do tega, da je on fuul iz tira vržen in enostavno gre za eno uro se zluftat v drug prostor, pa tudi tako je ze bilo, da sem jaz jokala.. nikoli se ne žaliva ali karkoli neprimernega. skratka, kar hočem povedat, ne bi rekla da sva dva prepirljivca, ki se samo pričkata, ampak sva oba dokaj strastna človeka, ki burno reagirata, mava se ful rada ampak včasih sva kar utrujena od vsega 😉 kiss or argue, vmes pa nič.. no, to je bolj hec kot resnica.
v glavnem, še vedno sva se na koncu vse lepo zmenila in pogovorila in drugače kar fino voziva, samo včasih se vprašam, če je to okej in normalno, kajti jaz izhajam iz družine; kjer je bilo prepirov malo, bili so tihi in vse je bilo bolj – če si predstavljate sinusno krivuljo – zmerno; pri naju je pa ogromno vrhov in spustov.
sem tudi že pomislila, da sem to sama podzavestno iskala, kajti moja prejsna zveza je bila zelo dolgočasna sinusna krivulja 🙂

ne vem, a sem nora al mi to vse res paše ali sem toliko not padla, da ne vidim, kaj bi bilo bolj prav in normalno.

torej.. se ve vedno vse mirno zmenite in mate ves čas miren odnos ali gre tudi kdaj toliko čez črto, da greste skozi faze – jezna – še bolj jezna – žalostna – pomirjena – rada ga imam vse je kul? 🙂 nisem še bila v toliko resnem partnerstvu (skupno življenje, skupni načrti ipd.) in ne vem kaj je normalno in kaj ne.

morda me boste razumele, kaj sem želela povedat, morda ne, ne vem. vem pa da se popolne monovke ne ne-strinjajo s partnerjem nikoli in zato jih ob tej priložnosti tudi prosim, da se vzdržijo komentarjev 😉

Jaz enostavno njegove pasivnosti nisem prenesla. Pa on tud nikoli ni zmogel dojeti, da imajo ljudje različna mnenje, pri njih doma pa se je in se še vse pometa pod preprogo.
zakon je bil zaradi tega vsak dan bolj mrtev in sem se ločila. kar sama sem pa taka sinusoida, da je joj. In v tem je treba uživat. Punca, vidva se imata ravno zato tako fajn, ker imata vsak svoje mnenje, ker se pogovarjata. Verjemi, pogovora ni, če ti nasprotna stran takoj, ko odpreš usta, pokima.

jaz bi rekla, da je življenje prenaporno, če obstaja preveč stvari, okoli katerih se ne strinjaš.
če v vsakdanjem življenju obstajajo problemi, zaradi katerih sta oba kar vržena iz tira in se morata hladit in jokat… ne vem no…. s časoma se prepiri kopičijo in ne manjšajo, ker s skupnim življenjem in prevzemanjem vse več odgovornosti kvečjemu nastaja več konfliktov in ne manj.

za: jaz sem: te ful razumem, kaj hočeš povedat, ker sem bila sama na istem, pa vendar se včasih sprašujem, kaj če, kako bo, itd itd. in ravno to me pripelje do: bi rekla: fora je v tem, dase nič ne kopiči, ker vse sproti zrihtava, ker ne nosiva v sebi in ker si upava stvari povedat; prej so se stvari kopičile, ker mi je en bivši samo kimal in kimal, da na koncu že nisem vedela kaj je in kaj ni 🙂

kaj pa vem no 🙂

Jaz bi vajin način izbrala pred tistim, kjer “se nič ne prepirajo” – to je možno samo med
dvema, ki:

– sta skupaj samo zaradi seksa, drug drugega v bistvu ne zanimata
. je eden toliko dominanten, da drugi “ne sme” imeti svojega mnenja oziroma avtomatsko
prevzame vodilnega
– sta absolutno vedno enakega mnenja – dokler svizec ne zavije čokolade…
– jima je škoda energije za prepiranje s partnerjem …posledično tudi za vse ostalo počasi….
– sta še v fazi prve zaljubljenosti, kjer ima ljubljeni itak vedno prav – in mu lahko samo
navdušeno pritrjuješ….dokler ne spregledaš…
– itd…

Zdaj – jaz bi na vajinem mestu samo zvadila tisto fazo prizadetosti, ki vaju nažene na hlajenje
ali v jok – pravilno sta ugotovila, da pač ne moreta imeti vedno istega mnenja – to je zrelo
in odraslo od vaju – zdaj je treba očitno samo še razčistiti sam s sabo, zakaj ti gre na jok
ali moraš na hlajenje , zakaj se tako razburiš – in počasi to vedenje nadzorovati. Vsak sam.

Srečno.

Super si in super sta, oba. malo povešenega noska ne škodi.
Tud sama sem se enkrat, ko sem imele nekoga zelo zelo rada, naredila preboj pri sebi. Ko sva tako oba povesila nos, sem si rekla: Koliko pa sem stara? Pa sem šla k njemu in ga stisnila. Samo v tem je štoš. Ja, nos do tal, a dvigni ga hitro spet gor.

Komu od zunaj se morda zdi, da sta ves čas v nekem konfliktu. Le ti veš, a sta res. Dejstvo pa je, da če bi oba molčala, do konfliktov ne bi prišlo. In potem se šele kopiči in kopiči in nato ali umre ali pa izbruhne do nepopravljive škode.

Bistvo je ali imata usklajene življenske cilje, nazor.
Sta materialista, bi garala da dogurata do bajte čez 15 let – ali zadošča nekaj zmernega?
Si oba želita otrok?
Kje in kako se vidita čez 20 let?
Imata vsaj približno enak življenski nazor?
Vera?
Družabnost?
itn
itn

Če se v teh temeljih ujameta, potem je čist nepomembno a se spričkata ali bosta šla ta vikend v kino ali na obisk k eni mami oziroma zakaj on zaboga ne more pospravit drobtin s pulta in zakaj ti puščaš najlonke na tlhe.

Dokler imas vzpone in padce si ziv. Ce imas vse v eni liniji si mrlic.

Sedaj ti je to še kul. Čez 10-15-20 let pa ti bodo šle te stvari že pošteno na živce. Kregala se bosta, a na koncu ne bo tistega vajinega zaključka.

Konflikti se dogajajo v vsakem partnerstvu. Vprašanje je samo, kako jih rešuješ. Eni so mirni in rešujejo s pogovorom, drugi kuhajo mulo, tretji kričijo, četrti pretepajo … meni je vse razen mirnosti in pogovora otročje, ampak to sem jaz. Poznam par, kjer je kričanje dnevno na sporedu in sta že tako ‘zverzirana’, da je to za njiju normalno stanje. Pri meni se to ne bi obneslo.

Haha, pri nama je podobno kotp ri avtorici posta, tudi taka začetna dvajseta.
Sem imela isto varjanto, ko je fant vedno kimal – jebemtiš kakšen dolgčas je to. V vsem mi je pokimal, do kakšnih resnih debat je težko prišlo, ker je pokimal že ko sem dokončala stavek!

Tole zdaj je mogoče res bolj utrujajoče, energija gre, ampak vsaj debata je živa! na koncu se vedno oba ohladiva in najdeva skupno pot – všeč mi je pa, ker vsak vsaj nekaj časa vztraja pri svojem (ni nek pasivec!)…na zunaj mogoče izgleda, kot da imava ful neke konflikte skoz, pa to sploh ni res. Gre bolj za burne debate. Sem pa tja se mora vmes kdo it ohladit. Ampak midva se imava vseeno rada.

Če bi imela copato, hja, to bi bilo pa za zmešat…

hvala vam vsem, včasih paše, če kdo pomaga nastavit špegu in če v špeglu potem ni čarovnica, ampak normalna oseba 😉

eowin: vera družabnost življ.nazor, te glavne stvari štimajo. otroke si oba ful želiva, tudi veva, da bi imela recimo 2, če bi šlo, torej se strinjava pri kar pomembni stvari. je pa res, da se kar precej razlikujeva v materialnem smislu. on je iz tujine in sicer iz države, kjer so ljudje precej bolj razslojeni kot pri nas. sicer ima končan faks in vse, vendar mu je ostala miselnost “delavskega razreda” (prosim ne v luft skočit, vendar tega si nisem jaz izmislila in če koga bolj podrobno zanima kaj sem s tem mislila rečt, lahko v kakšni drugi temi, tukaj to ni point) in živi z relativno malo denarja in sicer kaže ambicije po “več”, vendar ne po “ful več”. jaz sem otrok ful zagnanih slovenskih staršev, ki jima je uspelo priti iz nule do kar zelo udobnega življenja in sem vzgojena v smislu, treba je ful delat, najt pot kako z leti delat čim manj in bit čim več frej (beri: svoja firma) in poskrbet za udobno starost.
na kratko.. on je bolj v izi in navajen na dokaj skromno življenje , jaz ves čas razmisljam kje bi se kaj več, da bi bilo denarja več, saj sem navajena na to, da v življenju tudi uživam, ne samo guram.
če kje, potem tu sumim kakšno težavo v prihodnosti.
bo treba res srednjo pot najti, upam da ne bo pretežko

To se mi ne zdi problematično, pod pogojem, da boš svojo zagnanost ohranila le zase in delala le na sebi (in ne njega pehala naprej….). Če bi se pa spravila nanj, pa to že ne bi bilo fer.
Fino pa je, da sta idejno usklajena glede otrok (drugače so lahko tu res žalostne zgodbe, poznam tudi take, ko so moški reveži – želijo postati očetje, pa ambiciozne ženske še ne bi). FIno da sta usklajena glede družabnosti (res je bedno, če eden želi imeti mir-mir-mir, drug pa je najbolj vesel, ko obiski pridejo). Bistvo in jedro je pa sigurno nazor. Meni osebno se zdi tudi vera (kot ateistka bi zelo težko živela s kakšnim vernikom).

Torej, kar lepo odpričkajta v prihodnost, tako vama je očitno pestro in aktivno – ko pa bodo bistvene stvari prišle, pa se bosta očitno znala dogovorit.
Lepo se imej!

včasih me zamika, da bi ga malo pehala, če sem poštena 🙂 najbrz zato, ker mam v glavi sliko očeta, ki se kar dosti peha in se mu počasi ne bo več treba, ter zato služi kot odličen primer, kako je v življenju treba furat stvari (seveda če spregledaš določene minuse..spet tema za kakšno drugačno debato:) ampak se zadržim, zaenkrat gre 🙂

kar se tiče družabnosti je pa tako, da greva oba rada ven, pa v kino se s kom drugim, pa na koncerte (njemu se gledališče še vedno zdi malo preveč fino haha) ampak kakšen petek se družno strinjava, da še vedno najraje sama doma skupaj kuhava ful dobro večerjo, nato pa na kavču skupaj s psom gledava film, jaz zaspim na njem, on mi da vmes dol očala, da jih ne pomečkam in pogleda film do konca, me zbudi in greva spat :))

grem torej veselo in pričkasto naprej.. hvala za prijazne besede 🙂

veš kaj, tvoja veza bo propadla, če boš ti na vsak način želela doseči, da bo tvoj fant živel, se obnašal in delal kot tvoj oče. sorry, to je sindrom nezrele očetove deklice. Ravno tako, kot bi propadla, če bi partner na vsak način želel doseči, da se bo partnerka obnašala točno tako, kot njegova mama.

“na vsak način želim doseči” je enako “včasih me zamika, da bi ga pehala, če sem iskrena”.. ? sorry. malo prehitro si me označila za nezrelo očetovo deklico. prepoznam svoje misli, ponavadi tudi prepoznam od kje izvirajo, vendar to še zdaleč ne pomeni, da bi se to tudi res šla. ni v vsaki izjavi tu gor treba takoj iskat kalupov, res ne.
se pa strinjam, da tako početje ne bi peljalo nikamor. nisem pa popolna monovka, da bi skrivala, da kdaj pomislim na to.

ja ne vem, glej, zakaj imata tako burne krege, da je jok in hlajenje nujno potrebno. ti si izpostavila problem, jaz sem samo komentirala.

ja, sej nč hudga nism mislla. pejmo fuzbal gledat rajš 🙂

Pri naju je tako, da vlčasih dvigne glas on, včasih jaz, partner reče kaj žaljivega, jaz ustavim zadevo, da se tako ne bom pogovarjala…če teži in ne neha, se umaknem- se zgodi da stečem iz stanovanja sredi pripravljanja kosila, ga pustim samega z otroci….grem na dooolg sprehod in ko sem nazaj čez uro in pol, se pogovoriva v miru brez žaljenja. če bi se takrat zdrla nazaj in on name in jaz nanj, bi se lahko končalo tudi s klofutami. oba imava predolge jezike, hitro užalicva, ampak se znava hitrio opravičit in se pobotat. sva se že grdo skregala in razžalila tudi pred otroci, se pa zavedava negativnih posledic takšnega sproščanja ventilov, zato se trudiva…ne vem, jaz rada na glas diskutiram, rgumentiram, on pa včasih misli, da ga napadam in zanalašč jezim:(((…če je pa tapravi zate, pa sama veš, če ga ljubiš al ne…

ker mam v glavi sliko očeta, ki se kar dosti peha in se mu počasi ne bo več treba, ter zato služi kot odličen primer, kako je v življenju treba furat stvari
___________________________________________________________________

Samo tole bi rekla: si prepričana da bo oče znal reči stop pehanju?
Pazi da tebi z leti ne bo pehanje in denar pomenil več kot tvoj dragi….
Čas je tisti ki ga imata zdaj – skupni čas, želja po tem da sta skupaj, čim več skupaj…
Samo da tega ne pozabiš in da te ne bi delo oddaljilo od tvojega dragega.
Kar nekaj takih poznam.
Meni recimo pomeni odnos med partnerjema in nasploh odnos v družini VSE.
Ostalo počaka.

heh, glej, kaj pa vem. če si pameten, potem znaš uravnotežit in skupni čas in delo (denar), ter ne greš v eno skrajnost (samo delo delo delo in nič skupnega časa), ne v drugo (samo posedanje doma in sicer veliko skupaj, vendar si težko kaj privošćiš).
za mojega očeta naj te resnično ne skrbi:)