Komparativisti
jaz sicer nisem bodoča študentka PK, pa tudi absolventka še ne, raje recimo, da sem nekje vmes:) kako je študij vplival na moj odnos do književnosti? predvsem mi je všeč, da ti sam študij poda nekakšen pregled nad svetovno (in domačo seveda) literaturo. moram pa povedati, da pri tem študiju odneseš predvsem toliko, kolikor sam vložiš vanjga (vse izpitne literature ti npr. ni treba brati, v veliko primerih zadoščajo obnove, vendar pa se splača), isto je, kar se tiče kreativnosti – tega dejstva se začenjam zavedati šele zdaj, proti koncu študija.. :/
Tudi jaz nisem bodoča študentka, ampak imam študij primerjalne književnosti že krepko za sabo. Kaj reči? Hm, priznam, da ta študij ni imel kakega posebnega vpliva na mojo “bralsko politiko”. Precejšen del predpisane literature sem namreč “predelala” že predtem, na faksu sem le še zapolnila nekatere luknje.
Zanimivo je pa nekaj. Ko sem bila na faksu, sem menila, da od študija nimam skorajda nič. Tudi takoj po diplomi sem menila, da sem bom (skupaj z B-študijem, ki me je, presenetljivo, veliko bolj pritegnil kot PK, a tudi bolj, kot sem pričakovala) lahko zgolj lepo izobražena gospodinja.
Presenečenje je sledilo pozneje. Namreč: česarkoli sem se lotila – in lotila sem se marsičesa, saj v časopise nihče ne daje oglasov, v katerih bi zahtevali diplomante primerjalne književnosti – vse mi je šlo presenetljivo zlahka od rok. Ugotovila sem, da pravzaprav ne morem povedati natanko, kaj vse mi je dal študij, toda to, kar mi je dal, je vsekakor dobro orodje in popotnica za številne poklice, vsaj za tiste, v katerih sem se znašla, a tudi za tega, ki se je izoblikoval v moj trajni, končni poklic.
Skratka, študij ti ne bo pokvaril užitka v branju, če se bojišt ega, vsekakor pa boš brala nekoliko – a ne preveč – drugače kot prej. Ne boš pa se mogla izogniti večji izbirčnosti, kar pa itak ni slabo. (Ali pač? Neizbirčnemu bralcu je vedno lažje – pograbi prvo knjigo s police uspešnic – in jo z zadovoljstvom prebere …)
Hvala za mnenji!
Spraševala sem se namreč, ali je teoretično znanje lahko obremenjujoče pri branju. Pravzaprav, ali je profesionalni bralec zaradi poklicne deformacije neprestano v lovu na pisateljeve napake in je tako prikrajšan za bralske užitke naivnega bralca.
Sicer pa sem že sedaj zelo selektivna bralka, kar se mi zdi ob tolikšni knjižni produkciji neobhodno potrebno. No, vsaj meni se zdi škoda izgubljati čas z Victorio Holt in njej podobnimi. 🙂
Samo še tole: že zdaj lahko začneš razmišljati, kaj naj bi bil tvoj poklic. Sicer boš res “lepo izobražena gospodinja”. Če samo rada bereš, to pač ni dovolj za nič. Pomisli, ali ti diši uredniško, novinarsko, prevajalsko, kritiško … delo in se poskusi že med študijem ukvarjati s tem (RŠ, literarne revije, RTV …). Tako ti bo pozneje veliko laže.
P. S. Tudi ni slabo poznati svoje sošolce – pozneje, ko boš iskala delo, ti bo poznanstvo z marsikom od njih prišlo še kako prav.