upokojitev, da bom imela več časa za branje.Trenutno imam še naporno službo, doma ogromno obveznosti… Sedaj ta forum sicer spremljam in ob občasnih obiskih knjižnice običajno izberem, kar tu gori priporočate. Nesem pa vsako leto na dopust vsaj 10 knjig in samo berem in berem…, tako da me imajo moji sotrpini na dopustu že rahlo “poln kufer”, ker sem preveč “dolgocajtna”. Ampak meni je branje največji užitek na svetu. Nikoli ne bom pozabila profesorice v srednji šoli, ki mi je ob mojem komentarju, “da ko ne bom imela več šole, potem bom pa šele brala”, dejala, da nikoli več v življenju ne bom več toliko brala, kot sem v srednji šoli. Takrat sem poprečno na teden prebrala vsaj 4 knjige. In res je tako. In za letošnji dopust sem si že naredila seznam….

Čist simpl – ko ti bo branje dovolj velika prioriteta, boš našla čas. Morda ne za 4 knjige na teden, za kakšno urco vsak dan pa gotovo. :):):)

No, včasih res ni ravno simpl: moja mama je bila na ultraodgovornem delovnem mestu, tako da je večino let prihajala domov okrog 19., 20. ure, potem pa sta ji bili vendarle prioriteta ukvarjanje z menoj in klepetanje z očetom. Med vikendi je seveda hotela nadomestiti vse, kar je zamudila čez teden, in se mi posvetiti v največji možni meri, pa tudi na očeta ni mogla preprosto pozabiti in brati, saj bi se v nasprotnem primeru najbrž ločila 😉 Tako z branjem (razen zakonov & otroških knjig) ni bilo nič. So delovna mesta, kjer preprosto ne gre drugače, če se nočeš od njih posloviti.

Ko pa je prišla v pokoj, je navalila na knjige in gledališče, kot da bo vse to jutri izginilo z zemeljskega obličja … Nekateri žal morajo počakati na pokoj, preden si lahko zvečer pred spanjem vzamejo kako urico za spanje.