Kolomon bukle
Drage moljice in molji,
z malce zamude sporočam, da je pred dobrim mesecem izšla moja nova pesniška zbirka Kolomon bukle. Gre za zbirko 29 balad, napisanih po slovenskem folklornem izročilu. Pesmi, napisane v klasičnih oblikah (rima, ritem), se vsebinsko vežejo na srhljive, nenavadne dogodke (“duhovi”, kaj je na onem svetu, prikazni ipd.), na hecne dogodke (kdo je strašil pod hruško v Žalcu, kako je čevljar premagal hudiča ipd.), tragične (umor, samomor) in zgolj folklorne (kaj je ptičja ženitev, zakaj je miš zaščitena v rudniku, jajčarija).
Ilustracije je prispeval Rajko Gorjan (č-b, oglje), spremno besedo pa dr. Marija Stanonik. Naslovnico lahko vidite tukaj: http://www.rtvslo.si/blog/providence/nova-knjiga-kolomon-bukle/64803 , kjer lahko preberete tudi eno balado.
Naj še povem, da je 28 balad napisanih po folklornih pripovedih, ki jih je zbrala Marta Repanšek v knjigi Bajže s Koroške, vendar pa, kot smo ugotavljali tudi na predstavitvah v drugih krajih, gre za zgodbe, ki so v bolj ali manj podobnih različicah prisotne po vsej Sloveniji. Ena balada pa je napisana po prevaljski legendi o treh utopljenih grofičnah.
Kolomon bukle je bila knjiga, v kateri so bili številni “uroki”, zagovori ipd., pravili so, da se po teh knjigah da čarati, vendar moraš znati, če ne znaš, te odnese hudič. Da jih je pred sto leti zagovoril neki papež in odtlej ne delujejo več. 😉 Zanimivo predavanje je na ljubljanski predstavitvi imela dr. Stanonikova, ki je mdr. povedala, da so tiskarne prav lepo služile s temi bukvami, saj so jih veliko kupovali predvsem vojaki, ki so odhajali na vojno in upali, da se bodo z njimi zaščitili pred boleznimi in smrtjo.
Vabljeni k branju!
Lp,
Kerstin
Prebral in kupil. Gre za odlično upesnjenje folklornih pripovedi. Vsaka pesem je zanimiva zgodba. V njih se razkriva ljudsko vraževerje in prastara domišljija. Žal ima ta baladna, izrazito barvita oblika pesništva zelo malo bralcev, kar je nerazumljivo, ko pa so pesmi zanimiva tudi z etnografskega stališča in so zelo berljive in razumljive, v nasprotju s sodobnim pesništvom. Ravno danes sem prebral intervju s Svetlano Makarovič. Tudi njej se zdi, da je kar sramotno, da Slovenci ne poznamo ljudske zapuščine. Bosanci so ponosni na svoj sevdah, mi pa izgubljamo korenine z ljudsko dušo. Tako razmišlja, da bi bilo bolje, če bi se maturantje namesto četvorke učili ljudskih plesov. Dajem ji prav.
Tukaj bi lahko omenil tudi odlično zgoščenko Odmevi večnosti. Glas je pesmim posodila Ljoba Jenče.