Koliko vas sploh še prisega na staro hrano?
Recimo krvavice?
še poznate običaje, recepte,
ali imate še kdaj to svojem jedilnem listu?
primož
Seveda imamo na jedilniku hrano po receptih naših babic, sicer malo predelano (ne uporabljamo masti, ocvirkov ipd), drugače pa osebno zelo cenim stare recepte, predvsem za peciva in torte večinoma uporabljam take recepte. Mislim da so jedi eno od narodnih izročil in ne bi smele potoniti v pozabo. GLede krvavic smo pri naši hiši zelo izbirčni in jemo samo doma pripravljene krvavice ( v Prekmurju imamo sorodnike), najboljše so nam ajdove ali iz prosene kaše pa tudi tiste polnjene s krvjo so zelo fine. Nažalost gorenjskih nimam rada, ker dajajo notri neko dišavo, ki mi ni všeč. Pa lep pozdrav Silvia
Čeprav smo mlada družinica, najraje jemo počasi kuhano hrano …. to bi jaz pojmovala pod staro hrano. Kak segedin, golaž+polenta, mešta, žganci, štruklji, krapi, ….
Čeprav je zanjo potrebno več časa za pripravo, je definitivno boljša od industrijske. Rada tudi poizkusim kako tujo “staro” specialiteto.
Moja nona je stara 89 let in še zdaj kuha – seveda stare jedi in nekaj od tega sem se naučila tudi sama: krvavice (pri nas se jim reče mulce), krompirjeva polenta s kislim mlekom, koruzni žganci s kislim mlekom ali belo kavo (mrve), koruzni močnik s sladkim ali kislim mlekom, slivovi cmoki, jota (ta mi je najboljša in jo gorenjci ne znajo skuhat – vsaj tam kjer zdaj živim ne), dobra primorska mineštra (nona je kdaj pa kdaj skuhala tudi tako z suhimi hruškami), domači rezanci (pašta) ali pa krpice (bleki), ma še veliko drugega bi se našlo.
Jaz te stvari še pripravljam kdaj pa kdaj – ko se mi zahoče po dobri stari primorski hrani.
Pri nas so jedilniki nasih non zelo cenjeni. Lahko jih povezem z zdravo prehrano,ker so na Primosrkem ze od nekdaj uporabljali veliko razlicne zelenjave.
Krvavice ima moz zelo rad in mu tudi kaksno domaco(podarjeno) pripravim,jaz pa nisem njihov ljubitelj. Rada pa imam na zraku susene
mesnine prasickov.
Brodet s polento,polenovka s polento,krompirjeva polenta,zganci,razni
struklji- slani in sladki,minestre,(z vrzotami,cuketami,bobici),frtalje z raznimi zelisci,compe s skuto, frike…vse to kopiram od non. Lp Babi
Primož, tole tvoje vprašanje mi je dalo prav misliti!
Meni je slovenska hrana všeč, no krvavic res ne maram, vendar je, če sem čisto odkrita, ne kuham prav pogosto. Kuhamo samo čez vikende, čez teden samo kakšne malenkosti.
In zakaj je tako? Ker je moj dragi zbirčne sorte (še posebno glede mesa) in raje skuham kaj takega, da bo zadovoljen. Zavedam se, da bom morala včasih skuhati tudi kaj za svojo dušo, ker sicer hčeri ne bosta spoznali teh jedi. In česar v otroštvu ne ješ, tudi kasneje ne.
Natassa
O, jaz bi tudi krvavice. V Sloveniji sem jih velikokrat spekla pozimi, tu jih žal nimamo 🙁 kot tudi nobene druge svinjine seveda.
So pa pogosto na jedilniku krompirjevi cmoki, sirovi štruklji, polenta…
Pozdravček!
Vladka
Pri nas je kar veliko, oz. skoraj sama “stara” domača hrana. Za novotarije in industrijsko pridelano hrano pač nismo. Naj naštejem nekaj; oženjeni žganci, več vrst štrukljev, ričet, domače krvavice( v bistvu jih naredimo brez krvi), več vrst žgancev, zelje, veliko zelenjave, stročji fižol zabeljen z ocvirki in “murkov zos”- mnjam, komaj čakam. LP
Rekli boste, da je Danica obsedena s tehnologijo, pa bo najbrž res. Kar se tiče krvavic, so za naju z možem praznik, otroci jih pa ne marajo. Tako moram vadno, ko želim krvavice, pripraviti dve različni kosili. Krvavice pečem v pečici z vročim zrakom na temperaturi 185°C in na rešetki. Na rešetki zato, da so manj mastne in da ne plavajo v maščobi, ki se med pečenjem rada preveč segreje in taka ni primerna za uživanje. Čas pečenja je cca 50 minut.
lp Danica-m
Ja, pri nas tudi uporabljamo recepte non in babic. Pravih domačih krvavic že dolgo nisem jedla, pa bi jih spet. Njami, take hrustljavo zapečene :-)) Drugače pa štruklji, žganci, zelje, repa, jota, tenstan krompir, hren v omaki, bela polenta …. tudi občasne pregrehe z omakami s prežganjem (npr. koleraba v omaki je njami, pa kakšna enolončnica s kropirjem in fižolom). Jemo pa zagotovo več sveže zelenjave in sadja kot pa včasih, uporabljamo manj maščob, vsak teden so na jedilniku vsaj 1x morske dobrote.
Prave krvavice na katere prisegmo mi so:
meso, malo kože, riž, kri (surova ne pečena), obvezno majaron, da dišijo, pa česnova voda, pa sol pa poper… pa nevem kaj vse še oči zameša, ampak boljših krvavic kot jih naredi moj oči ne dela nihče. Še vsak, ki jih je probal je potrdil da so najboljše in če bi jih prodajali, bi jih lahko prodali kolikor bi jih imeli. Pa tudi ostale klobase – od jetrnih pa do mesenk….
Vsa ta hrana se prileže ob mrzlih zimskih dneh, zraven pa dobro domače zelje, pa kakšen košek krompiraj, lahko tudi zelje in krompir skupaj zmešano in prepraženo…
Polj so pa tle štruklji, pa ajdovi žganci, pa gobova juha (ta prava z pravimi gobami ne šampinjoni), pa jota, pa segedin, pa golaži, pa vampi, pa mlečen močnih, pa pečena kaša, pa štrudl, ….
Kile pa gor in gor… 🙂
LP
Manca1
No, seveda paše vse po malem tu in tam… Še največkrat so od “starih” jedi na mizi žlinkrofi (taki podomačeni, ne pravi idrijski), matevž (pretlačena krompir in fižol s česnom in zabeljeno z ocvirki), sicer pa seveda tudi krvavice (sama jih ne znam delati – speči že, tisto začetno pocanje pa ne) in kislo zelje, štruklji… Skratka raznovrstne stvari. In take bolj moderne tudi – da je prehrana lepo pestra (če se le da).
Lp, mishika
Prav danes bodo za kosilo krvavice in kislo zelje. Zaenkrat je še vse iz domače pridelave, ker sva z možem jeseni zredila dva prašička. Bolje rečeno doredila, saj sva kupila že velike, potem pa sta bila še malo na domači hrani, da so dobre klobase, salame, pancete in pršut.
Pri nas še obrajtamo staro hrano in je večkrat na jedilniku. Tudi zelenjavo pridelamo doma, zato ima taka hrana po receptih naših babic tudi pravi okus.
Lp
Baška
Forum je zaprt za komentiranje.