koliko vas je dobilo službo preko vez?

Torej, ne sprašujem če ste dobili službo samo zaradi vez, ker vem, da se moraš kljub temu izkazati na razgovoru.

Vam je bilo kaj olajšano in so vas zaradi tega vzeli na razgovor ali poskusno delo, ker ste koga poznali ali vas je priporočil?

Resno sem se zamislila, koliko je takih primerov?! Sama sem med študijem delala za eno firmo, k(j)er je kolega poznal direktorja in me priporočil. Po končanem faksu je ta direktor poznal kadrovnika druge – boljše firme in me priporočil. Tako sem šla na razgovor in dobila službo. Seveda, sem profilu ustrezala in vem, da se je treba trudit, da službo obdržiš, a vem tudi, da mi je bilo veliko prišparano.

Sploh si ne predstavljam kako hudo mora biti pošiljat prošnje na suho in sprejemat eno zavrnitev za drugo. In ko tako razmišljam, bom pomagala tudi jaz, in kdaj koga priporočila. A to je spet začaran krog, saj bodo službe spet dobivali tisti, ki koga poznajo…

Nimam vez in nimam službe. Ali pa vsaj ne vem, da veze imam. Upam, da se bo enkrat tudi to rešilo. Po možnosti čimprej. Težko nam je danes.

Nimam vez in nimam službe.

Ker običajno več kot izpolnjujem razpisne pogoje, me na razgovor radi reda povabijo, potem pa vljudno skenslajo, če ne pozabijo. I tako više puta.

Službo sem dobila ker so vedeli čigava sem. Priznam, da sicer bi bilo veliko veliko težje.
Zraven pa delam kar sem sama ”ustvarila” in na to sem resnično ponosna.

jest sem 2 v enem letu dobila le s prošnjo. S prošnjo- priporočenim pismom, pa na ist naslov sem poslala e- pošto, pa še potem sem ti isti firmi poklicala po telefonu.
Na koncu prošnje sem napisala : ta prošnja je dobesedno PROŠNJA ZA DELO.

Imela štiri zaposlitve, vse dobila na podlagi mojega znanja in izkušenj, ter seveda pravega nastopa na razgovoru. In na to sem ponosna :)) in upam, da mi bo uspelo tudi sedaj, ko iščem novo.

prvo službo sem dobila “na podlagi vez”… t.j. da mi je očetova firma omogočila 1 letno pripravništvo.

potem pa sem si novo našla sama

Jaz pa sem službo na podlagi vez zavrnila in sicer je šlo za prevzem privat podjetja od staršev. Me pač ni niti najmanj zanimalo in sem raje šla v tisto, kar me zanima, četudi je bila pot precej bolj trnova.

Sem v svoji prvi redni službi, ki sem jo dobila povsem po reglcih, preko razgovora, ožjega izbora in nazadnje sem bila izbrana. Bilo mi je še toliko težje, ker sem želela delat v stroki, za katero se nisem izobraževala (povsem drugo področje od moejga študija), tako da nisem imela vseh pogojev, pa kljub temu..baje jim je bil moj nastop izredno všeč.
In niti nisem dolgo časa iskala, to je bil v bistvu moj prvi razgovor, pa že uspešen, tako da se ne pritožujem.
Ne vem pa, če bi si upala lobirat za koga, ki ni moj zelo dober prijatelj. Namreč dat svojo besedo za nekoga, ki bi se kasneje izkazal za slabo izbiro… Ne vem, no, saj pravim – le za nekoga, ki bi ga izredno dobro poznala in bi ocenila, da bo določeno delodobro opravljal oz. da je zanesljiv.

aha, jaz sem jo dobila preko veze.

ajcom če ni skrivnost kje delaš?

uh, v PS Mercator……začela sem pa pred 20 leti v bivšem trg. podjetju Klas. Kje so tisti lepi cajti….potem pa je Mercator prevzel to podjetje….

v bistvu sem štipendijo dobila po vezah, tam sem opravljala študijsko prakso in ker so bili z menoj zadovoljni:) so me tudi vzeli v službo.

Na razgovor so me povabili, ker me je en kolega priporočil (njegova punca je imela dobre izkušnje z mano iz prejšnje firme). Izmed par desetih so vzeli mene in sicer za komercialno-admimistrativno delo, večja firma.
Po treh letih pa sem izključno z lastnim znanjem, trudom in sposobnostmi prigurala v vodilni kader.
LP M

Pa jaz tud!

pa te ni nič sram?

Ne, pa tebe? Razlogi za sram so namreč različni……

Ne. Niti moj mož še nikoli.

lp,

N.

Ne, zato pa delam 3 stopnje pod svojo izobrazbo 🙂
Lp, Vijolica