Koliko se kulturno udejstvujete?
Koliko kaj hodite na kulturne prireditve, razne rastave, opere, gledališče?
Ali vam je motoče, če nekdo ne hodi na takšne zadeve, koga silite v to? Zanima me seveda predvsem kako to gledate pri partnerji in pri potencialnih partnerjih.
Vam je odbijajoče recimo, če oseba nikoli ne gre v opero, nikoli v galerijo…
Včasih slišim, da se moški pritožujejo, da jih partnerke silijo v opero, da morajo potem z njo.
Nimaš koga kaj siliti….
Jaz sem včasih zelo rada hodila…zdaj pa ne, ker sem pač daleč od Ljubljane in je vsaka
zadeva projekt….pogledam pač samo še stvari, ki me res res res zanimajo…abonmajev
pa nimam več.
Me pa moti, če je nekomu obisk kulturne ustanove muka iz gole nerazgledanosti ali celo
predsodkov….češ “balet je sam za pedre”….pa “v teater grejo itak sam obleke kazat”, pa
“kdo bo tist dretje v operi poslušal”….in to zato, ker so bili nazadnje na predstavi v OŠ…..in
še v kino gredo samo na grozljivke in akcijske filme….
Torej, recimo ti ne bi mogla biti z moškim, ki nikoli ne gre v opero, na balet, v gledališče…?
Je avtomatsko človek nerazgledan, če nikoli ne gre na take zadeve?
S tem, da seveda nima takih bebastih komentarjev, ki jih navajaš (to res ni pokazatelj normalnosti).[/quote]
Seveda bi lahko bila.
Jaz na srečo nisem oseba, ki bi povsod potrebovala spremstvo…komot grem sama in znam uživati
sama….poznam ženske, ki niti na wc v restavraciji ne gredo same…no jaz to nisem.
Je pač fino, na poti domov recimo pokomentirati videno, deliti občutke, doživetje – to je lahko en lep
del večera. Če pa tega ni, se tudi preživi.
In ja, človeka, ki ne pozna tega aspekta kulture smatram za nerazgledanega. Bi pa lahko živela z njim.
Domnevam, da uživanje misliš v smislu, da si potem podeliš občutke, komentiraš zadevo?
Meni osebno je sicer čisto fajn it sama v gledališče, če imam potem možnost komentiranja s kom (ki je bil recimo na podobni predstavi ali na isti pa kdaj drugič).[/quote]
Meni je pomembno druženje pred in/ali po. Ni mi do tega, da bi sama hodila na predstave in podobno. Če bi imela le eno karto, sploh ne bi šla.
Obiskovanje kulturnih prireditev (pod kar se ne všteva le gledališča, opere, baleta…) ne more biti merilo razgledanosti. Kot prebiranje knjig ne pomeni avtomatično tudi bogatega besednega zaklada – tako danes, kot tudi nekoč, se ustno izročilo in sposobnost pripovedništva prenaša iz roda v rod. Te pa po drugi plati bogati veliko novega, najdenega med platnicami…
Nisem obremenjena s tem, da bi nujno potrebovala družbo, če kam krenem izza štirih sten in ob tem se znam imeti lepo. Je pa res, da je podoživljanje vtisov intenzivnejše, če jih lahko deliš. Preko njih drugemu vedno znova pokažeš tisto svoje jedro, ki ostaja radoživo, neglede na čas.
Dva imata lahko vsak svoje interese in dejavnosti, a bistveno je, da imata tudi take, ki so njuni skupni. Včasih se zgodi, da jih razvijeta z leti in preko njih najdeta novo povezanost.
Obiskovanje kulturnih prireditev (pod kar se ne všteva le gledališča, opere, baleta…) ne more biti merilo razgledanosti. Kot prebiranje knjig ne pomeni avtomatično tudi bogatega besednega zaklada – tako danes, kot tudi nekoč, se ustno izročilo in sposobnost pripovedništva prenaša iz roda v rod. Te pa po drugi plati bogati veliko novega, najdenega med platnicami…
Nisem obremenjena s tem, da bi nujno potrebovala družbo, če kam krenem izza štirih sten in ob tem se znam imeti lepo. Je pa res, da je podoživljanje vtisov intenzivnejše, če jih lahko deliš. Preko njih drugemu vedno znova pokažeš tisto svoje jedro, ki ostaja radoživo, neglede na čas.
Dva imata lahko vsak svoje interese in dejavnosti, a bistveno je, da imata tudi take, ki so njuni skupni. Včasih se zgodi, da jih razvijeta z leti in preko njih najdeta novo povezanost.[/quote]
Seveda ne more biti merilo razgledanosti, če imaš recimo abonma v operi, pa hodiš tja se kazat
in se delat finega…kup ljudi poznam, ki pojma nimajo, kaj hodijo gledat, ampak tam pa “morajo” biti,
zaradi ohranjanja neke zunanje podobe in vzpostavljanja stikov z določenimi ljudmi. Lahko so vsak
teden v teatru, pa ne bodo niti za kanček bolj razgledani.
Moraš pa za moje pojma POZNATI ta aspekt kulture, moraš znati kaj pogledati z razumevanjem in
biti zmožen zadevo smiselno komentirati, za moje pojmovanje razgledanosti….četudi greš samo
enkrat na vsake kvatre…
Ja, se strinjam, da pod kultura niso le opere, balet. V bistvu sem želela, da se odpre neka debata na temo raznih kulturnih zadev pa sem jih nekaj naštela, kar sem se na hitro spomnila.
Glede knjig sem radovedna nekaj. V SŠ smo morali prebrati na kupe knjig. Recimo Iliado, Tujec, Vojna in mir, Zločin in kazen, … kot srednješolci smo se zgražali nad temi knjigami. Nismo jih marali brati, brali smo jih le zato, ker je bil pač tak učni program. Kaj pa v odrasli dobi? Bere kaj knjige v stilu teh omenjenih? Ali berete preprosto tisto, kar vam sede, čeprav bi marsikdo rekel, da je to šund ali pa, da ni pravo leposlovje?
Jaz berem vse. No ja, skoraj vse. Od stripov do Dostojevskega…
Še študij sem imela tak, da sem brala svetovno klasiko – in ja, ni vse za vsakogar. Je pa fajn, če se vsaj
okvirno spoznaš na literaturo…da znaš povezati dobe z pisatelji in vedeti, zakaj so pisali tako, kot so…
Jaz imam nekaj najljubših knjig, h katerim se vračam vedno znova in mi je zanimivo, kako jih vedno berem
iz nove perspektive….je pa nekaj slavnih in velikih del, ki jih ne morem prebavljati, čeprav so drugim
oh in sploh…recimo Joyca ne morem brat…pa Brechta…pa še koga.
Šund je pa enkraten za “na plažo”, ko se ne morem skoncentrirati na kaj bolj zahtevnega….in čisto
paše…
Kaj šele, ko se razve, da hodi 3krat na teden na fitness. To je že obsesija ! Namesto, da bi knjige prebiral, dviguje uteži pred ogledalom. Pa umetne praške je, nima pojma o zdravi prehrani, kljub temu da je dvakrat več zelenjave, sadja od mene. Še naprej ga bom pljuval, ker mi paše, pa ta čips bom zmazal do konca, preden se mi sladoled začne topit.
Še balet je sprejemljiv (predvsem moderni) , opera žal ne.
Sem bil parkrat v Operi in vedno trpel, pa čeprav sem mahnjen na umetnost v vseh oblikah: gledališče, razstave vseh sort, klasični koncerti, rock koncerti, kino, literatura … ni da ni.
Ampak opere imajo z mojega gledišča isto usodo kot dinozavri – so popolnoma mimo.
Odvisno od produkcije…pa kok so kvalitetni pevci…enga tretjerazrednega brundača tud jest zlo
težko poslušam.
Men so recimo posamezne arije iz nekaterih oper zelo všeč….cele opere pa malo manj.
Torej si raje kupim CD in je.[/quote]
Ampak, kar se “kazanja” v novih cunjah v javnosti ( sploh na premierah ) tiče, je pa opera nr.1 za razne pozerje, to pa priznaj. Sem to skusil ( ker sem bil povabljen, sicer me tam ne bi bilo ), tako v Mariboru kot v Ljubljani. Eni tam enostavno ne smejo manjkati, pa čeprav jih nič ne zanima.
V Mariboru je bilo še dosti huje, kot v Ljubljani.
Forum je zaprt za komentiranje.