Zadnje case se mi pojavlja to vprasanje, pa si ga ne morem razlozit… Kolikor so mene ucili, imamo v sloveniji ednino, dvojino in mnozino. Toda zakaj imamo potem razlicne besede za 1 objekt, 2 objekta, 3/4 objekte in 5 objektov?

Na primer v zenskem spolu: 1 hisA, 2 hisI, 3/4 hisE, 5- his.?
Pri moskem: 1 lonec, 2 loncA, 3/4 loncI, 5- loncEV?

In tako dalje? A temu se vedno recemo mnozina? Ce nas nekdo vprasa kaj je mnozina od hisA, ali je to hisE ali his? Zadnjic sem poskusala razloziti dvojino enemu tujcu in se prisla do te ovire…

Ce ma kaksen slavist razlago, bom zelo vesela (sama nisem kaj prevec blesteca v slovnici) 🙂

HVALA, zanima me pa cist iz radovednosti!

Zamenja se spol in ne množina.

Pri 3 in 4 uporabljamo imenovalnik, pri večjih številkah pa ga zamenja rodilnik.

Upam, da sem pravilno razložil.

Verjetno si hotel reči, da se zamenja sklon (ne spol). 🙂

Puncka, ne gre za to, da bi slovenščina imela več množin, ima pojem množino, tako kot dvojino in ednino. Zadeva je le v tem, kako se ta množina izraža, in tu pride do spremembe končnic besed.
Spremenjena končnica besede pove vse značilnosti besede.

In slovenščina je v tem pogledu prav zato tako težka za tujce, ker jim je težko osvojit, da se morajo skoraj za vsako rabo besede naučit “novo” besedo, ko pa so iz svojega jezika, npr. angleščine, nemščine, francoščine, vajeni, da se beseda skoraj ne spreminja. Če primerjamo angleški -s in redke besede, ki se povsem zamenjajo v množini (child – children, tooth – teeth, foot – feet…), je to res mala malca glede na zapletenost slovenščine.

Kadar jaz tujcu razlagam slovenščino oz. njene zapletene oblike besed, pač povem, tako je, to moraš osvojit. Saj nekaj stvari se da naučit po kopitu, vendar problem je v tem, da je to tako povsem novo za njih.

Nataša napisal:

> Verjetno si hotel reči, da se zamenja sklon (ne spol). 🙂

Hehe, seveda sklon in ne spol.

Se opravičujem za napako in upam, da s tem nisem zmedenih še bolj zmedel.

Še ponazoritev:

ena hiša,
dve hiši,
tri hiše,

pet HIŠ pa je le 2. sklon množine, ki se uporabi zaradi št. 5.

(Koga ali česa ni? Treh HIŠ.)

🙂 Lep dan!

Nisem slavist, a ne verjamem v to utemeljitev. Saj tudi DVEH, TREH in ŠTIRIH HIŠ “ni”.

Hvala vsem…
Sicer je tudi meni tista razlaga o sklonu bila najblizja 🙂

Upam da ne tezim (vcasih moja radovednost nima konca), ampak ce je pet his rodilnik, kako je potem imenovalec? A potem za 5 in vec nimamo imenovalca?

Potemtakem je mnozina od besede Hisa kaj? 🙂 Hise? Ali His? – OK priznam, ze po sluhu se mi zdi da je pravilni prvi odgovor…

Ja, imaš prav: “hiš” je tudi 2. sklon dvojine, ne le množine.

Vendar sta v imenovalniku 2 hiši, 3 hiše in 4 hiše. Ko pa se pojavi št. 5 (6, 7, 8 …), je v imenovalniku 5 HIŠ, kar je le ista OBLIKA kot RODILNIK za dvojino in množino. Ni pa to še ena množina. Torej isto, kar ste že povedali, le pokazano s primerom.

Hm … Verjetno pa le še bolj zakomplicirano. 🙂

Pozdravček!

množinska oblika je: hiše. s tem da se ob glavnih števnikih od 5 naprej uporablja rodilnik. tako pač je, zakaj, pa ne bi vedela, mogoče zato, da zmedemo tujce. 🙂

Sklanjatev gre tako:

5 hiš
5 hiš
5 hišam
5 hiš
pri 5 hišah
s 5 hišami

Seveda JE imenovalnik, in sicer 5 hiš, je pač enak rodilniku. 🙂 Lahko rečemo, da si ga je imenovalnik malo sposodil. ;o)

Množina pa je hiše, imaš dober “sluh”. (o;

Sicer pa – kam pa pridemo brez radovednosti?

Glavni števniki od pet dalje in nedoločni števniki (malo, nekaj, veliko, mnogo …) zahtevajo namesto imenovalnika rodilnik. Do podobnega pojava pride v tožilniku.

Ta sklanjatev zgoraj pa ne obstaja.

Hm … Kako pa se sklanja “5 hiš”?

Hvala.

5 (pet) hiš
petih hiš
petim hišam
pet hiš
pri petih hišah
s petimi hišami

Hm, saj … Ne vem, zakaj potem ta sklanjatev ne bi obstajala … Verjetno je bilo narobe, da sem 5 pisala s številko. 🙂

Hvala.