Koliko časa ste bili najdlje samski oz. ste še?

Mogoče za koga bedno vprašanje…

Ampak vseeno zanima me, koliko časa smo ženske/moški v današnjem cajtu samski, ne glede na prejšnji status (ločitev, ovdovelost) ali število otrok.

PS: Da ne bo pomote, ne iščem potencialnega moškega preko mon-a.

Moj dedek je samski 20let. Druga babica pa je samska 30let. Za ostale člane pa ne vem. Vse 4 tete so samske (niso v resni zvezi), vendar ne vem, če so vmes imele kakega partnerja.

Odvisno…Nekateri so sami celo življenje…Drugi pa ne morejo niti en mesec brez partnerja….

pri tem je čas brez pomena. važno je da vsak živi tako, kot mu najbolj ustreza. pa če je celo življenje sam, ali pa skoz v vezi 🙂

Komu pa ustreza, da je vse življenje sam? Takega človeka ni….

Komu pa ustreza, da je vse življenje sam? Takega človeka ni….[/quote]

tega pa jaz nea vem, zato sem ali komu ustreza ali pač ne 🙂 zato sem napisala, da je važno, da vsak živi tako, kot mu ustreza :))

nekdo je požrl eno besedo 🙂

….. zato sem

ne ni požrl ….dodal je :))

eh saj ni važno, se razumemo 🙂

Komu pa ustreza, da je vse življenje sam? Takega človeka ni….[/quote]
To je tudi res.
Biti celo življenje sam, je odsev slabih izkušenj in zato takšen človek ostane raje sam, ko pa, da se sooča s težavami in jih na takšen način tudi rešuje.
Seveda pa sama samota nič ne reši.

Komu pa ustreza, da je vse življenje sam? Takega človeka ni….[/quote]

tega pa jaz nea vem, zato sem ali komu ustreza ali pač ne 🙂 zato sem napisala, da je važno, da vsak živi tako, kot mu ustreza :))[/quote]

Ne verjamem, da ti tako ustreza. :))

tega pa jaz nea vem, zato sem ali komu ustreza ali pač ne 🙂 zato sem napisala, da je važno, da vsak živi tako, kot mu ustreza :))[/quote]

Ne verjamem, da ti tako ustreza. :))[/quote]

matjazko,

zopet spre(obračaš) :))) kje ti vidiš, da sem kaj napisala zase 🙂

Res je odvisno.

Mene je ravno oči nasekiral včeraj po dopustu, češ “ti, a nisi že dost dolg sama, da bi si nekoga našla”? Sem se kar zamislila, sem res? Meni se zdi, da ne, čeprav so res slaba 3 leta minila, odkar sem samska.

Meni ne paše da bi šla najmanj še pol leta v vezo. 🙂

Ampak ne zato, ker si ne bi želela, ampak zato, ker imam predšolskega otročka, službo in še magisterij končujem. In imam še 3 prjatlce z identično situacijo kot jaz. Saj ne, da ne bi imele cajta za partnerja, ampak bi pa rade imela prej pošlihtano življenje, vsaj do neke mere, da smo sproščene in povsem pripravljene za vezo ter skupno pot s čim manj obremenjujočih obveznosti, ker jih itak življenje od sebe kar naprej nenehno trosi. 🙂

Do takrat pa, čeprav samska, s svojim otročkom res uživava na polno. Ker sem človek ki ne more biti sam, toda še manj pa v vezi za vsako ceno oz. samo da nisem samska. 🙂

Najdlje sam v odrasli dobi?
Hmmm… mislim da ene 5 let. Vmes je bilo par začetkov vez(ic), ki pa se niso obdržale.

Ja, tudi jaz sem imela 2 začetka obetajočih vezic, pa se niso obdržale. Seveda, meseci pa se pretakajo kot dnevi in kar hitro mine nekaj let brez občutka da si tako dolgo “sam”.

Po pogovoru z drugmi, se mi zdi da je v odrasli dobi od 30-40 let v povprečju doba samskosti od 1-5let, v obdobju 40-50let pa kar v povprečju od 5-10let.

kaj pa iščeš?

Ne iščem nič oz. nikogar.

S samskimi prjatlcami smo se zgovarjale koliko časa je v povprečju samska oseba – sama. In so me zanimali nepristranski odgovori, ker se mi zdi res zanimivost v današnjem času, ker kar nenehno spoznavam samske (ločene idr.) ljudi, ki živijo sami kar nekaj let.

No ja, če pa bom iskala moškega, pa to definitivno ne bo na nobenem portalu. 🙂

nikoli ne reci nikoli…

Uf, mislim, da bom kar rekla nikoli. Ker sem imela 2 slabi izkušnji preko Facebooka pred leto dni in ni tega hudiča, da grem na zmenk še z kakšnim moškim, ki sem ga “spoznala” on-line.

Tako da, bom zase kar rekla “nikoli”. 🙂 Saj veš “kogar je kača pičila, se še martinčka boji”. 🙂

Verjamem. Za protiutež pa lahko verjameš mojim izkušnjam, ki so zelo pozitivne. Na koncu itak vedno pride le na to, koliko dobro znaš ocenit ljudi – in koliko ti je problem občasno brcnit v temo…

Verjamem. Za protiutež pa lahko verjameš mojim izkušnjam, ki so zelo pozitivne. Na koncu itak vedno pride le na to, koliko dobro znaš ocenit ljudi – in koliko ti je problem občasno brcnit v temo…[/quote]

Saj to mi je najbolj hecno. Večina ima pozitivne izkušnje s spoznavanji preko različnih portalov, jaz pa sem naletela na same manijake. 🙂

Lahko bi spoznala moškega preko portala, ampak samo če se dobi recimo ekipa mešanih ljudi s portala, ki se je v nekem času istočasno dopisovla in da mi po osebnem poznavanju iz družbe nato kasneje kdo postane všeč. Tukaj nimam slabih izkušenj, ker smo se na podobno zadevo dobivali starši predšolskih otrok z nekega portala. No, za to sem vedela, da je to povsem neškodljiva, celo dobrodošla zadeva. In res je fajn, še danes imamo fajn srečanja in s tem fajn prijateljstva. Drugače pa portali kot so Ona-On in podobno pa 100% odpade oz. da se s kom dopisujem na račun izključno zmenkarije.

jaz se bojim martinčkov full pa me na srečo ni kača pičila..sm pa štekala:))

jaz se bojim martinčkov full pa me na srečo ni kača pičila..sm pa štekala:))[/quote]

Hihihihihi…maš pa srečo! 🙂

Samski sem takole na oko, okoli 7 let, osamljen niti en dan. Prijateljic in “prijateljic” vedno dosti in dovolj!
Kako si to razlagate, mi ni pomembno. Vsaka ve kaj “kupi” ko me “kupi” in če ne “kupi”ni zamere. Z vsemi lahko v vsakem trenutku komuniciram.

jaz se bojim martinčkov full pa me na srečo ni kača pičila..sm pa štekala:))[/quote]
Zakaj pa ? Martinčki so zelo plašne živalce…

Ti pa maš dobr zmenjen – sam s seboj – in svojimi prijateljicami. 🙂 No jaz tudi nisem osamljena, čeprav sem samska. Mogoče zato, ker imam predšolskega piščanca in številno družbo, službo in študij ter kakšen zmenk spotoma 😉 Tako da mi meseci res šibajo kot dnevi.
Ampak vseeno imam namen z nekom preživeti življenje, razen če višja sila ne določi drugače. Pol pa k…, se bom pa tud temu ustrezno prilagodila. 🙂

Resnica je tudi, da lahko živiš z nekom, pa si celo življenje osamljen.

Pa si ne želiš z nekom deliti življenja v skupnem “gnezdecu”?

Res je.

Najprej si moramo v sebi dovoliti občutiti ljubezen in nekoga spustiti v svoje srce. A to je večkrat težko, če smo polni slabih izkušenj in zamer….Čeprav bi naj živeli v modernem svetu bolj lagodno in varno, imam občutek, da vedno več ljudi živi odmaknjeno in si okrog sebe ustvari nek zaščitni plašč…S tem se zavarujemo pred slabim..A hkrati pa tudi pred dobrim in lepimi občutki.