Ko te vsakič znova sprašujejo kam greste za vikend, počitnice

Pa kaj bi rada? Jasno si povedala tem znancem, prijateljem, da ne greste nikamor, ker ste radi doma. Zdaj pa zahtevaš, da ne govorijo o svojih potovanjih, ker vaši otroci tega ne morejo prenesti. Bodo odkrita, povej jim, da bi radi šli, pa nimate dovolj denarja. To pa ne, ker te je sram.
[/quote]

Otroke uči tako kot sama zna: da šteje edino, da nekam greš in obstajaš samo, če si bil tamintam.
Vse ostalo je, kot da te ni. Žalostno.

Hohštapleraj, jara gospoda, purgerji, kakorkoli se jim že reče, so se razpasli, da kar verjeti ne moreš. Še ni konec enih poletja, že sprašujejo za krompirjeve, bodo doma 2 uri, bodo razmišljali kam za novoletne itd itd
Samo nezadovoljstvo, imeti, biti, iti pa še malo imeti…

Včeraj sem ravno nekje prebrala, da kdo pa še hodi v hribe, sami upokojenci in luzerji.

Pač eni tako razmišljajo, njihov problem, bolje zame, ker ne delajo gužve. V hribih videvam vse generacije in prav vsi uživajo kar me res veseli, da si znajo ljudje najti nekaj, kar ni plačljivo pa tudi če se drugim zato zdijo luzerji.

Meni se pa zdi smešno razmišljanje, da če nekam greš, mora biti to nujno nekaj plačljivega, drugače je ničvredno. In če si ne morete privoščiti, ste doma, hkrati pa zamujate stvari, ki jih je treba samo opaziti okrog sebe.

Mi tudi ne hodimo ne vem kam, pa me taka vprašanja nič ne motijo. Pač odgovorim, da bomo bili doma, ali pa šli na kakšen izlet,… Povem po pravici, me ni nič sram. Pa še jaz kdaj koga kaj povprašam, kam gredo. Pač small talk, v bistvu me sploh ne zanima toliko kam gredo.

V prejšnji službi sem delala v kolektivu 15 ljudi in sem bila najmanj premožna ne glede na to, da sem imela svoje stanovanje, avto, sem si privoščila počitnice 5 krat na leto, lepe obleke, kozmetiko,… Vsi ostali so imeli neko dobro zaledje: premožne starše, premožne partnerje, so kaj podedovali, imeli boljšo plačo pa še zraven kaj delali,… Ampak res nikoli se zraven njih nisem počutila manjvredno. Pač nisem šla na dopust na drug konec sveta, ampak samo na hrvaško morje in mi je bilo to čisto OK.

Sedaj, ko sem brez službe in mož nima velike plače, si pač privoščimo manj. Za krompirjeve počitnice gremo za 2 dni k sorodnikom v Ljubljano, potem pa na kak hribček, za kakšen dan v toplice in to je to. Tudi hčerka se počitnic že veseli in čisto nič ne zavida sošolcem, če gredo na kakšne imenitne počitnice. Za njo so pač Čateške zakon :-))))

Meni se pa zdi, da se avtorica hvali, da si vsako leto privošči nekajdnevni izlet nekam v tujno.

Od osamosvojitve Slovenije smo bili v tujini skoraj nič..2 krat v Italiji, enkrat smo šli v Gardaland in drugič za dve uri v Bazovico (takoj čez mejo) pa 4-5 krat na Hrvaškem. Bi pa rabil še vsaj eno življenje, da bi si ogledal in doživel (prehodil ali prekolesaril) Slovenijo.
Poznam pa ljudi, ki gredo vsako leto nekam daleč – organizirano z agencijo, potem mi kažejo slike, videje..in že po slikah vidim, da sveta sploh ne znajo videti, nobena slika ni uporabna, čisto vseeno, če bi se slikali doma na vrtu ali pred blokom, ali pa plakatom, bistvo na slikah bi bilo isto – oni sami…če jih pa vprašaš o lokaciji, ljudeh tam pa ne vedo nič, ker jih tudi ni zanimalo – samo, da so bili nekje daleč. Ljudje , ki morajo na neke zveneče in drage lokacije so do amena dolgočasni in rabijo neke specialne impulze, da so zadovoljni.

Jaz pa kar direkt rečem, da ne dajem toliko denarja za dopust, ko mi kdo taki na žulj stopi. Pa imamo in tudi gremo, samo vgasnem pa na brzino preseratorje

Moraš imeti pa prosti dan. V oktobru bobo4 dni prosta, brez vikenda. Žal tudi na bližnji hrib ne moremo. Zadnje čase ne sprašujejo eč. rugače pa oj odgovor..nimam dopusta.

Men je dopzst na štajerskem najbl ušeč.

To je popolnoma tvoj problem, ne problem ljudi okoli tebe. Prvo kot prvo, da ugotoviš, kaj ti paše počet. Kot drugo, da sebe ne primerjaš z nekom tretjim. In nenazadnje, da si v oboje toliko prepričana, da te ne iztirijo pripombe nekoga, ki ne živi tvojega življenja.

Pripravi si v naprej zanimive odgovore in ne razmišljaj o fovšiji.

Težavo imaš s svojo reakcijo na omenjena vprašanja. Vprašanja obrni na humor.

“Yes, if the stones that we walked on could talk, they would surely tell our story.” ― Nico J. Genes

Ampak to nelagodje je tvoj problem, ker nisi zadovoljna s svojim stanjem in tem, kar imaš. Tebi bo življenje ušlo mimo, ker ne znaš biti srečna z malim.
Človek pač nekaj vpraša, kam greste … mogoče zato, ker čuti potrebo, da celemu svetu pove, da nekam gre. Naj govori in naj pove. Doma vadi pogumno in odločno odgovoriti: Mi pa ne gremo nikamor. ali Mi bomo pa doma.
A mi lahko čisto iskreno poveš, kaj je narobe s tem, če ne greš nikamor oz. greš na bližnje hribe? Narobe pri tem je samo to, da ti na to gledaš kot na šparanje. Namesto da bi v tem videla veselje in užitek.
Jaz imam psa in grem vsak dan na več ali manj isti sprehod. Jaz uživam čisto vsak dan na isti progi in se ne naveličam. Zjutraj vstanem, spijem kavo in potem greva na sprehod. To je luksuz, ki ga nima vsak. Gozd je zelo blizu, tudi to je luksuz. Jaz uživam in me ne zanima, če gre soseda dvakrat na leto za en mesec na dolgo potovanje. Ona ne ve, kaj zamuja, ker ne gre vsak dan v gozd (no, jaz pa mogoče ne vem, kaj zamujam, ker ne hodim na dolga potovanja).
Vse, kar je narobe, je tvoja glava in način razmišljanja. Škoda, ker ne uživaš. Meni se ne smiliš zato, ker nimate denarja, ampak zato, ker nisi zadovoljna, srečna, ampak si vsem drugim zavistna, ker imajo kakor lepše življenje. Prizemlji se, uživaj, pa ne zato, ker gre nekaterim še slabše, ampak nekako skušaj spremeniti svoj pogled. Pri 60 boš zagrenjena stara nezanimiva sitnoba, mož te bo pustil že kakih 10, 15 let pred tem, otroci pa ne bodo marali h tebi na obisk, ker boš večno tečna in nezadovoljna!
[/quote]

Podpišem!
Avtorica, kaj za vraga se sekiraš in obremenjuješ s tem, kaj si bo mislil nekdo, ki ti v bistvu nič ne pomeni??? Reci: Mi pa ne gremo nikamor ali Mi bomo pa čez praznike (ali čez počitnice) kar doma. Naj ti ne bo nerodno reči tega. Morda te bodo potem sčasoma ljudje tudi nehali spraševati, kam kaj greste čez praznike.
Nekateri ljudje si dražja potovanja pač lahko privoščijo, drugi si jih pa ne morejo. Nič tako zelo groznega ni to.

Ali pa npr. ko mi nekaj osebkov vse skozi teži s tem “kam boste pa vi šli letos smučat”, ker vedo da sem kot mlajša vedno smučala, sedaj z družino tega pač ne počnemo, ker si smučarije niti pod razno ne moremo privoščiti, še opreme ne, kaj šele da bi šli za nekaj dni nekam smučat. Mi smo si pač našli športe ki so “zastonj” (tek, hribolazenje…), pa bi si noro želela, da bi šla še kdaj na smučke in da bi lahko tudi moji otroci smučali tako kot sem jaz kot otrok.
Pol pa dobim pod nos, da kakšna Slovenka pa sem, da Slovenci itak vsi smučamo.
Malo morgen, bi rekla da na socialni položaj ljudi pri nas ne smuča več niti polovica Slovencev.
[/quote]

Pa kaj se sekiraš ? Vem kak bedno je to poslušat, vsi nekaj od tega ziher poslušamo.. Kaj pa se tiče smučanja.. Jaz sem tudi v svojih otroških letih smučala – NIKOLI pa da bi mi starši kupli kje karte pa bi se kam hodli smučat. Na našem domačem bregu, al pa na sosedovem. Pa ? Sedaj mi niti ni, da bi se po 15ih letih probala dat na smuče. hvala lepa. Pa me vsako zimo kdo vpraša kam gremo smučat.
Ne smučam, otroci se sankajo, delamo snežake, kepamo se… Pa bi skup spravla za tisto karto – ampak nimamo vsi želje po istem – da bi se zato kaj več SLovenca počuto 😀 Sneg pade za vse isto količino – v kaki meri ga pa izživljamo, pa je od vsakega posebej problem.
Da pa se rešiš gobcanja, preprosto rečeš da ne ker VAM NI, al pa sodeluješ v pogovoru…
Vaša družina, vaša sreča….vaše dejavnosti, kjerkoli pač so… vaši trenutki.. amen.

a v lidl in hofer nič ne hodiš?
saj imajo vendar odprto ob nedeljah…

Sita si zato, ker se nisi sprijaznila, da ne moreš več kot enkrat na počitnice.
Drugače te to ne bi motilo.
Mene nič ne moti, ko me vprašajo, kam grem kaj recimo smučat. Jaz ne grem smučat, kvečjemu se po bližnjem hribčku spustim na sankah in ob tem uživam. Pa me čukasto gledajo. Jah, v današnjem svetu veljaš samo še, če hodiš smučat in dvakrat trikrat letno na morje ? In če nočeš it na morje pa greš raje malo v gozdove taborit recimo ? Aja si pa siromak heheh… Čeprav pri taborjenju pa pogrešam kopalnico ali vsaj umivalnik za roke pošteno umit ;))).