Ko te vsakič znova sprašujejo kam greste za vikend, počitnice
Počitnice si lahko privoščimo enkrat letno, vedno izberemo bolj skromne variante. Približno dvakrat gremo tudi z avtom za nekaj dni na ogled bližnjih mest, predelov (npr. Salzburg, Lago di Garda, Zadar, Graz…)
Obstajajo pa ljudje (ki si brez problemov privoščijo skoraj za vsake počitnice ali praznike potovanja in bolj “fine” počitnice), ki vsakič pred prazniki in pred poletjem non stop sprašujejo: “Kam greste pa vi za….?”
Ob odgovoru, da tokrat bomo pa doma te nekateri gledajo tako čukasto v smislu, vi ste pa res dolgočasni.
Jaz sem tega že tako sita, včasih se mi zdi, da nekateri res ful ozko gledajo na ta svet. Tudi jaz bi z veseljem potovala z letalom še kam drugam kot samo 200 km stran od doma npr.
Včasih ne rečem nič, samo da bomo doma, ker nam tako paše…pa čeprav bi raje šli kam in se tolažim s tem, da eni še enkrat na leto ne morejo na morje ali toplice, mi lahko vsaj to.
Kako so lahko eni tako zahojeni in sploh ne vidijo dlje od svojega nosu in na veliko razlagajo kje so bili, kam vse bodo šli, pa kaj vse so tam počeli, pa kaj obvezno moraš tam in tam pogledat, naredit, kje jest ker je bilo oh in sploh, nate pa gledajo kot da si mal čuden, ker (kao) nočeš nikamor.
Sploh ne vedo kako je ko ti otrok vsakič znova reče, mami jaz bi tud šel tja kot je šel XXXX in kako težko je otroku razložit, da mi bomo pač šli pa na enodnevni izlet nekam in da bomo s seboj vzeli sendviče…
Ne da se mi več poslušat to vsakič znova in znova… zdaj se je že začelo, ker se bližajo jesenske počitnice.
Kako vi reagirate v takem primeru.
Pa da smo si na jasnem, nisem jim fouš, samo zanima me če res nimajo tolk filinga, da imamo ljudje različne zmožnosti.
Ma ista sem jaz. Ne da se tekmovati, nisem takšen tip. Jaz delam v okviru svojih zmožnosti (časovnih in finančnih). Sem sama z otrokom, brez babic, dedkov in drugih podobnih servisov.
Čas posvečam otroku in njegovim potrebam. Otrokovi sošolci počitnice večinoma preživljajo ali sami in večinoma na ulici ali pa high z babico in dedijem. In zavidajo nama najina potepanja.
Škoda, ker zaradi tega trpiš in to svoje nezadovoljstvo očitno prenašaš tudi na otroka.
A sploh veš, kako čudovito je zdaj na raznih hribih, v dolinah in dolinicah, kucljih, gozdovih? Sploh ne štekam, zakaj bi kdorkoli rinil na Bali, ko je pa tale oktober tako lep, da ga vikaš.
Pa za prijeten dan sploh ne rabiš veliko denarja. Okej, sosedovi bodo v toplicah (kot že stokrat) ali v kakih eksotičnih krajih (večina ljudi itak samo v hotelu), vi greste pa lahko lepo na pohod, vzamete s seboj malico, si naredite tam piknik, tudi če bo mraz, naberete kostanj, poiščete kako mogočno drevo, na katero je mogoče splezat … otrok si lahko kjerkoli blizu doma uredi poligon za bicikel, nastavi par vej in skakalnic, nekaj ovir, ti ga pa štopaš itd itd.
Mi smo doma na vasi in ni lepšega, ko se za vikend nabere par otrok in gredo skupaj kaj ušpičit. Lani so naredili ogromen bunker iz vej in listja, je preživel tudi zimo, letos poleti pa ravno eno tako kolesarsko progo, potem pa tekmujejo in se štopajo.
Začni že enkrat drugače gledati na lajf.
Meni je pa itak najlepše, če sva s partnerjem lahko kak vikend sama v dvoje, se zakleneva in sva nagca do onemoglosti.
Taka je moja sestra.
Saj noče nič slabega, vampak nonstop nekaj sprašuje: a boste to kupili, a boste šli tja, kaj boste naredili, kam boste odšli, kdaj boste odšli, blablablabla.
Takih vprašanj jaz ljudem nikoli ne postavljam, tudi zato, ker nočem nikogar spraviti v nelagodje, pa tudi, ker me res ne briga, kam kdo gre in zakaj ne.
Jaz se pri takih firbčnih ljudeh avtomatično zaprem in rečem nekaj v smislu – mah, nekam že. In je zadeva opravljena.
Ma saj mi vse to že itak počnemo, ker se pač znajdemo po svoje. Zato tudi pravim, da si poskušamo stroške zmanjšat tudi s tem, da ne hodimo jest v gostilne ampak vzamemo sendviče ipd. pa sok/vodo in kavo v termovko.
Moti me predvsem to nelagodje, ko se vsakič znova začne to prepucavanje kam bo kdo šel in “kam boste pa vi šli” in pol tisti res blesavi pogledi, kako da še niste bili tam in tam, saj tam je pa ja že vsak bil in kako to da boste kar doma. To me jezi, ker se res sprašujem ali ljudje res ne pomislijo, da vsi pač ne serjemo denarja.
Ali pa npr. ko mi nekaj osebkov vse skozi teži s tem “kam boste pa vi šli letos smučat”, ker vedo da sem kot mlajša vedno smučala, sedaj z družino tega pač ne počnemo, ker si smučarije niti pod razno ne moremo privoščiti, še opreme ne, kaj šele da bi šli za nekaj dni nekam smučat. Mi smo si pač našli športe ki so “zastonj” (tek, hribolazenje…), pa bi si noro želela, da bi šla še kdaj na smučke in da bi lahko tudi moji otroci smučali tako kot sem jaz kot otrok.
Pol pa dobim pod nos, da kakšna Slovenka pa sem, da Slovenci itak vsi smučamo.
Malo morgen, bi rekla da na socialni položaj ljudi pri nas ne smuča več niti polovica Slovencev.
Ma saj mi vse to že itak počnemo, ker se pač znajdemo po svoje. Zato tudi pravim, da si poskušamo stroške zmanjšat tudi s tem, da ne hodimo jest v gostilne ampak vzamemo sendviče ipd. pa sok/vodo in kavo v termovko.
Moti me predvsem to nelagodje, ko se vsakič znova začne to prepucavanje kam bo kdo šel in “kam boste pa vi šli” in pol tisti res blesavi pogledi, kako da še niste bili tam in tam, saj tam je pa ja že vsak bil in kako to da boste kar doma. To me jezi, ker se res sprašujem ali ljudje res ne pomislijo, da vsi pač ne serjemo denarja.
[/quote]
Samo kdo te to sprašuje?
Sodelavci?
Če te ostali, se jih pač ogni. Zakaj bi se družila z ljudmi, ki so ti tečnobe?
Ali pa npr. ko mi nekaj osebkov vse skozi teži s tem “kam boste pa vi šli letos smučat”, ker vedo da sem kot mlajša vedno smučala, sedaj z družino tega pač ne počnemo, ker si smučarije niti pod razno ne moremo privoščiti, še opreme ne, kaj šele da bi šli za nekaj dni nekam smučat. Mi smo si pač našli športe ki so “zastonj” (tek, hribolazenje…), pa bi si noro želela, da bi šla še kdaj na smučke in da bi lahko tudi moji otroci smučali tako kot sem jaz kot otrok.
Pol pa dobim pod nos, da kakšna Slovenka pa sem, da Slovenci itak vsi smučamo.
Malo morgen, bi rekla da na socialni položaj ljudi pri nas ne smuča več niti polovica Slovencev.
[/quote]
Ja preprosto rečeš, da ne smučaš. Zakaj je to problem?
Jaz se smučam nekaj let. Pa me ne prej, ne sedaj, ni nihče težil kaj glede tega.
Če me je kdo kaj vprašal glede smučanja, ko nisem smučala, sem pač povedala, da ne smučam in je bil mir. Nihče me ni spraševal zakaj ne smučam.
Če me sedaj, kdo vpraša, če grem kam smučat, povem, da ja, samo na lokalno smučišče. Kam drugam pa ne. Pa je konec debate. Mi je čisto vseeno, če potem on razloži, da gre v Švico smučat.
Tisti pravi prijatelji ne, ker smo vsi približno na istem. Večinoma sodelavci, starši s katerimi imamo otroke skupaj v razredu, znanci.
[/quote]
Zdaj s sodelavci si glede plače tako na istem :). Vsaj približno. Tako, da tu menda ni taka težava.
Debate s starši nekih drugih otrok pa mi niso poznane. Nismo nikoli prakticirali takih druženj. Se pač ne družiš z njimi, zakaj bi se?
Zdaj s sodelavci si glede plače tako na istem :). Vsaj približno. Tako, da tu menda ni taka težava.
Debate s starši nekih drugih otrok pa mi niso poznane. Nismo nikoli prakticirali takih druženj. Se pač ne družiš z njimi, zakaj bi se?
[/quote]
Ni res, vsaj 40% ljudi v naši firmi ima boljšo plačo kot jaz. Mož ima pa tudi zelo skromno plačo. Pri nas ima kar nekaj ljudi to srečo, da imajo njihove polovice zelo dobro plačo ali pa imajo fajn zaledje pri enih od staršev. Pa hitro nastanejo razlike.
Ni res, vsaj 40% ljudi v naši firmi ima boljšo plačo kot jaz. Mož ima pa tudi zelo skromno plačo. Pri nas ima kar nekaj ljudi to srečo, da imajo njihove polovice zelo dobro plačo ali pa imajo fajn zaledje pri enih od staršev. Pa hitro nastanejo razlike.
[/quote]
Samo zakaj se tako ubadaš s temi vprašanji?
Lej, mene sploh ne moti, če se drugi sodelavci hvalijo, da so smučali v Franciji, v Švici, Avstriji, jaz grme pa na lokalno smučiše pa je. Aja pa še rabljeno opremo kupim na sejmu.
Ko pa nisem smučala pa samo samo rekla, da pač ne smučam in ni bilo več težav.
Ti se samo preveč sekiraš, ker imajo drugi več denarja. Ampak sekiranje ti ne bo nič pomagalo. S tem ne boš imela več denarja. Samo sebi škodiš.
To itak niso tvoji prijatelji. So samo sodelavci. S katerimi pač imaš nek odnos, ampak ne rabiš pa jim razgrinjat intime.
S starši nekih otrok se ti pa sploh ni treba ubadat. Pač se ne družiš z njimi.
Ni res, vsaj 40% ljudi v naši firmi ima boljšo plačo kot jaz. Mož ima pa tudi zelo skromno plačo. Pri nas ima kar nekaj ljudi to srečo, da imajo njihove polovice zelo dobro plačo ali pa imajo fajn zaledje pri enih od staršev. Pa hitro nastanejo razlike.
[/quote]
Pa veš kot otrok nisem bila nikoli na morju, nikoli v Salzburgu, nikoli nismo hodili na izlete, nič. NObenega smučanja, morja, tujine.
To si lahko sedaj, ko sem odrasla, ko imam svojo službo privoščim.
Da ne bo izpadlo kot, da sem vajena bogastva. Tako, da bi recimo jaz proti tebi izpadla v otroški dobi kot uboga reva, ker nisem nič od tega imela, kar imaš ti.
Ma saj mi vse to že itak počnemo, ker se pač znajdemo po svoje. Zato tudi pravim, da si poskušamo stroške zmanjšat tudi s tem, da ne hodimo jest v gostilne ampak vzamemo sendviče ipd. pa sok/vodo in kavo v termovko.
Moti me predvsem to nelagodje, ko se vsakič znova začne to prepucavanje kam bo kdo šel in “kam boste pa vi šli” in pol tisti res blesavi pogledi, kako da še niste bili tam in tam, saj tam je pa ja že vsak bil in kako to da boste kar doma. To me jezi, ker se res sprašujem ali ljudje res ne pomislijo, da vsi pač ne serjemo denarja.
[/quote]
Ampak to nelagodje je tvoj problem, ker nisi zadovoljna s svojim stanjem in tem, kar imaš. Tebi bo življenje ušlo mimo, ker ne znaš biti srečna z malim.
Človek pač nekaj vpraša, kam greste … mogoče zato, ker čuti potrebo, da celemu svetu pove, da nekam gre. Naj govori in naj pove. Doma vadi pogumno in odločno odgovoriti: Mi pa ne gremo nikamor. ali Mi bomo pa doma.
A mi lahko čisto iskreno poveš, kaj je narobe s tem, če ne greš nikamor oz. greš na bližnje hribe? Narobe pri tem je samo to, da ti na to gledaš kot na šparanje. Namesto da bi v tem videla veselje in užitek.
Jaz imam psa in grem vsak dan na več ali manj isti sprehod. Jaz uživam čisto vsak dan na isti progi in se ne naveličam. Zjutraj vstanem, spijem kavo in potem greva na sprehod. To je luksuz, ki ga nima vsak. Gozd je zelo blizu, tudi to je luksuz. Jaz uživam in me ne zanima, če gre soseda dvakrat na leto za en mesec na dolgo potovanje. Ona ne ve, kaj zamuja, ker ne gre vsak dan v gozd (no, jaz pa mogoče ne vem, kaj zamujam, ker ne hodim na dolga potovanja).
Vse, kar je narobe, je tvoja glava in način razmišljanja. Škoda, ker ne uživaš. Meni se ne smiliš zato, ker nimate denarja, ampak zato, ker nisi zadovoljna, srečna, ampak si vsem drugim zavistna, ker imajo kakor lepše življenje. Prizemlji se, uživaj, pa ne zato, ker gre nekaterim še slabše, ampak nekako skušaj spremeniti svoj pogled. Pri 60 boš zagrenjena stara nezanimiva sitnoba, mož te bo pustil že kakih 10, 15 let pred tem, otroci pa ne bodo marali h tebi na obisk, ker boš večno tečna in nezadovoljna!
Avtorica, poglej iz njihove strani: očitno imajo dovolj financ, da si to lahko privoščijo. In ker se pogovarjajo s tabo, to vprašajo. Small chat. Verjetno ni mišljeno, da te užalijo. To je njihov way of life.
In zakaj bi se komurkoli opravičevali za svoj način življenja?
Tako, kot se ti njim ne zagovarjaš zakaj ne greste – brez vsake slabe vesti.
Na vprašanja – če jih ne vzameš osebno, oz. kot napad na svoje sposobnosti/odločitve/možnosti/izbire – se da čisto normalno odgovoriti (brez da bi imel zato čustvene travme);
Nikamor. Doma bomo.
ali pa:
Na Gardo,v Graz, itd.
Hočem reči, da imam občutek, da je bistveni problem v tebi; želiš si iti, pa nimaš možnosti – in zato te vsakič ko te kdo spomni, to zjezi oz. zaboli.
Samo poglej – če ne moreš spremeniti okoliščin, moraš pač spremeniti svoj odnos, sicer te bo vedno bolelo in ne bo nič boljše.
Drugega načina kot da spremeniš okoliščine (zaslužiš več) ali spremeniš svoje doživljanje (se nimaš za nesposobno, ker ne moreš) ne poznam.
Kako jaz reagiram? Ponavadi nevtralno, včasih se pa pohvalim, da sem bil toliko naokrog, da me je že malo minilo. Načeloma je pa res tako, da je izjemno malo krajev kamor bi res rad šel, mislim – da bi bila to globoka želja.
Predvsem pa takih vprašanj ali pogovorov o dopustih in lepih krajih ne doživljam kot nekaj slabega ampak kot zanimivosti – kot bi gledal Travel Channel in izvedel kaj zanimivega.
In ker me res skoraj ne zanima kaj si drugi mislijo o nas/meni (npr. da sem dolgočasen), si tega tudi ne predstavljam in posledično se me sploh ne dotakne. Baje niti tega ne opazim da kdo čukasto gleda… a zame je to fajn, ni razloga za sekiranje.
Poskusi to.
se strinjam z “meni pa ni težko”. Problem je v tebi in tvoji glavi.
Skoda, da si zagrenjena, ful bi šla, pa ni denarja. Daj obrni svojo miselnost. Bodi zadovoljna s tistim kar imaš.
Mi bi kar se denarja tiče lahko šli kam dlje, pa se nam enostavno ne ljubi več, odbijajo me letališča, pakiranje, večji kraji. Mir, narava, to mi paše vedno bolj.Imamo avtodom, če nam kam zapaše it, pobašemo cunje in nekaj hrane in smo že na poti, samo je to tudi vedno bolj redko. Pa nas znanci vrtajo-a ni škoda, da stoji na dvorišču. Ma, mi nimamo vse prekalkulirano, delamo tako kot nam paše. Tudi ko gremo smučat, se ne gonimo ves dan po smučišču kljub temu, da imamo celodnevno karto….
Kolikor so zahojeni tisti, ki te čukasto gledajo, kerne greste nikamor, ste zahojeni tudi vi, ker mislite, da je treba vedno nekam it in žalostno ždite doma, ker nimate denarja in se zato slabo počutite.
Mi smo doma, ker smo radi doma, nam je doma super in če se odločimo biti doma, me ne gane noben komentar, češ kam gremo, zakaj ne gremo in zakaj smo doma. Če kam ne grem, se niti slučajno ne počutim slabo, ker delujem v skladu sama s sabo.
Pa denar ni problem in tudi kdaj kam gremo, ampak grem tja, kamor si želim(o), ne pa nekam, ker je blizu ali ker je popularno ali karkoli.
Niti slučajno se ne počutim slabo, ko se odločim nekaj, kar ni v skladu z okolico! In z lahkoto odgovorim na vsa taka vprašanja, ker sem se jaz tako odločila, ker je meni tako všeč in ker jaz tako hočem, kdor pa želi in dela drugače, pa naj izvoli, njegova stvar.
Forum je zaprt za komentiranje.