“ko sokol pozorna na uporabno plat tipa” :))))

V tole temo
http://med.over.net/forum5/read.php?151,5550984

sem se vmešala pod nickom moj pa ravno obratno, pa je malo zamrla zdaj, me je pa dodobra narežal strupenjačin stavek, da je po izkušnji z ultra lenuhom zdaj “ko sokol pozorna na uporabno plat tipa” :)))))))))

Uporabno plat, konc me bo od smeha :)))))

Pa me zanima, ste bile, preden ste izbrale svojega moškega, tudi kaj pozorne na to? Ali šele po nekaj letih ugotavljate, kako nemaren/picajzlast (v mojem primeru) je? :)))))

Pa še to me zanima, kje se vendarle naredijo taki tipi? moja teorija je, da pri mamicah, ki jim vse od riti odnesejo. Kaj pa ve mislite?

Aja, pa še za Frco, če boš kaj gledala v tistile citirani temi – tvoja analiza bi bila močno dobrodošla 🙂 Če maš kaj časa, seveda.

LP

O ja, moj je bi videt vzorno uporaben. Pa se je vse obrnilo!

ojej 🙂 Pa je bil samo videt, al je bil tudi zares uporaben? Kaj pa je počel, da se je sfižilo?

Oh, toliko ogledov, pa skoraj nič odgovorov, sem pa mislila, da se bo kateri dalo malo klepetat 🙂
(sem zelo hitro vse pospravila, pa imam čas :))))

mene pa picajzli moški odbijajo- dobesedno negravžni so mi pa če tudi zgledajo koz bred pitt.

Moj mož ni lenuh pa tudi picajzl ni.

Uporabna vrenost moža, ogabno se bi mi zdelo, če bi moj mož o meni tako razmišljal.

oj, polona, sam ko bi ti videla mojega moža, še v sanjah ne bi pomislila, da je picajzelj 🙂 res ne. Če ti povem, da sem to “odkrila” (v celoti, no saj prej je imel popadke, a se niso tako videli) šele pred enim letom, približno odkar imava frocka – pa sva skupaj že ohoho let.

Aja, pa tele uporabne vrednosti si ne preveč dobesedno predstavljat, no 🙂 Gre samo za to, da je pri družinskem življenju pač ogromno enih praktičnih zadev za porihtat, in da včasih ugotovimo, da temu na trenutke nismo čisto kos – ali ženske ali moški, saj je vseeno.

ha, ha si me nasmejala… kako pa po tvojem zgleda picajzl, ha, ha…

meni je všeč da tudi če imamo bajto kot da je vanjo treščila atomska bomba, midva z možem v miru lahko gledava film, sexava,s e pogovarjava, igrava z otroci monopoly, gremo na izlet.

Se ne sekirava preveč, če ni vse kot hišica škatlica.

Na srečo slabše od mojega moža 🙂
(http://images.google.si/images?hl=sl&q=sramna+u{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}C5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}A1&btnG=Iskanje+slik&gbv=2&aq=f&oq=)
Res sem mu dala malce neprimeren vzdevek glede na izgled :)))

Saj sekirava se tudi midva ne, samo potem si rečeva, se bova lotila, pa jaz delam eno reč en dan, on pa tri 🙂 tko da … to ni lih čist enakopravnost, čeprav on si predstavlja, da je en moderen mož :)))

ma ja mal heca mora bit.

vseeno mi je:
– če mož pospravi posodo v stroj, če otroke nahrani in ko se vrnem domov je hiša polna smeha in razigranosti…
– če najmanjšega pozabi previt sta pa celo dopoldan bila na izletu s kolesom, vlakom, letalom in mali kar ne more nehat čvekat kako je bilo..
-če je v hiši kot v indijanskem taboru, ampak izpod vsakega stola z odejo kuka vesela otroška glavica…
-če ne pomije tal tako kot treba ampak ne gnjavi za vsako drobtino, ki komu pade na tla.

Je sploh važno če is picajzl ali lenoba, važno je da ne dela samo eden ampak da se dela delijo. Ni pomembno, da je dom pospravljen ampak da se ljudje v tem domu razumejo, so spročeni in dobre volje.

Na kratko od umazanega še nikogar ni bolela glava od čiščenja pa. vsaj mene:))

Tole si bom pa sposodila in nabila na eno steno pri nas, a dovoliš?

Na kratko od umazanega še nikogar ni bolela glava od čiščenja pa. vsaj mene:))

In, če dovoliš, skupaj s tem citatom, svetoven je 🙂

Ampak grozno pa je, da ženske doma pucajo, pospravljajo, kuhajo, moški pa pred televizijo, ali športajo ali so s prijatelji.

Kaj naj rečem: babnce neumne!!!

Jaz se pa že odkar imam otroke probam navadit, da me rastur okoli mene ne bi motil pa mi ne uspe. Kako je vam uspelo? Ne vem kaj naj naredim, ampak mene moti, če mi smeti “šumijo” pod nogami, sploh sedaj, ko je sezona mivke sesam ene 3x na dan. Če je umivalnik flekast, če je posoda nepomita, če so obleke ali igrače nametane en čez drugega,….si ne morem kaj, da ne pospravim…. saj ne,da mi vzame to ogromno časa, ker na srečo vsaj nisem mahnjena na generalna pospravljanja. Prah me ne moti, oken ne pomivam več kot 1x letno, omare in omarice pospravim priložnostno.

Ampak bi tudi jaz rada da me ne bi sekiralo, če je doma totalna “štala” in bi šli vseeno kam na izlet. Vedno zahtevam, da otroka pospravita igreče za sabo, če se kam odpravimo,tudi na obiskih enako, probam ju navaditi, da pospravita oblačila za sabo. Ne vem, mogoče preveč težim, ampak obenem se mi zdi, da jih je treba navaditi nekega reda.

Nisem pa pristaš, da se pozabi na osnovne higijenske navade (npr. previti otroka, ko je to potrebno), pa čeprav gre na račun lepo preživetega dne.

Aja, še moj mož – zelo uporaben je bil videti že pred poroko in je še vedno hud praktik, priskoči na pomoč, postori vse okrog hiše, tudi previjanja in gospodinjsta se loti. Hm, če bi se uštela ne vem kako bi to prenesla, ker raznoraznih nakladačev, ki se spretno izogibajo delu res ne maram. Kar se picajzlosti tiče – mi kar odgovarja, da je malo bolj natančen, vsak pri nekaterih stvareh, ker jaz namreč nisem. Je pa res, da jaz lahko delam ene 3 stvari naenkrat, on pa le eno. Se pa mi zaradi tega večkrat kaj ponesreči. Sem pač ženska 😉

Veš kako, jaz ne rečem, da me ne moti, ampak nikoli toliko, da bi v lepem sončnem dnevu najprej urejala “šumenje” pod nogami, pa bi šele potem šli ven, recimo. Take stvari uredim (no, jaz ali mož) zvečer ali pa čez kak dan, ko je slabše vreme.

Me je strenirala mama, ki je vsako soboto zahtevala čiščenje prek vsake mere (do večera, ne samo dopoldan) – na ta račun sem zamudila mnogo sončnih dni, ki si jih zdaj pač ne pustim več vzeti.

Mi pa zelo pomaga tudi tale moto, zadnjič sem ga na temle forumu spet enkrat prebrala – nisem še slišala, da bi kdo na smrtni postelji rekel, žal mi je, ker sem premalo pospravljal :))))))))))

Glej moja dva otroka sta danes delala za črve (take ene za 2 ura) hiške iz kartona, lepenke, barvnih kolažev, vodenke… res sta bila ustvarjalna… zdaj po sobah vse leži… nekja sta že pospravila nekaj pa ne bosta z namenom, ker bosta jutri nadaljevala.

Če želiš da bodo otroci ustvarjalni, kreativni jim moraš pust tudi da po cel teden ustvarjajo, razmetavajo.

Pa da ne bo pomote, naša 8 letnica počisti celo kopalnico, sobo posesa, prah pobriše, skoraj sedemletnik tudi, zunaj mi vse v red spravi, ves plevel opleje…

Z gušenejem da je treba pospravljat sobe vsak večer otroku ubiješ vse veselje do domišljiske igre, ker le te trajajo in trajajo lahko več dni, tednov in rabiš medij v katerem se to igraš.

huh, danes imam očitno dan za pospešeno učenje od drugih, polonak, točno tako – tak sistem smo imeli pri nas v družini in glede tega, svaka jim čast, mojim staršem. zdaj sem na to, ob mojem picajzlu, kar mal pozabila – hvala, ker si me spomnila, naš mali tako hitro odrašča, da bodo ta leta domišljijskega ustvarjanja kmalu tu!

lepo je bilo klepetat s tabo, zdaj pa moram vse tri otročke spravit spat sem sama z njimi danes:)))

hvala enako, uživajte 🙂

No, jaz, ki sem “vsega kriva”, sem pa zatajila debato.

Polona, če bi naletela na kroničnega lenuha, bi razumela, zakaj me zanima uporabna plat tipa. Točno tako je bilo, kot si napisala – on se je izležaval, jaz pa vse štiri vogale.

Vsi opevajo neko soglasje duš in razumevanje, pogovori, iskrenost… jaz pa dodajam, da mora biti tudi priden in iznajdljiv. Pa če se sliši še tako staromodno. Ne priden v smislu, da stalno nekaj prčkari, ker je tudi to lahko kontraproduktivno, ampak da je aktiven, da zjutraj vstane ob normalni uri, se mu ljubi ukvarjat z otroki, z veseljem skuha kosilo, zna sam videt kako delo, ne pušča nogavic vsepovsod, se mu ljubi odpravit z doma… Inherentna lenoba mojega bivšega naju je stala zakona, ki bi bil sicer na čustveni ravni lahko vrhunski. Pa se čustva zaradi takih stvari vseeno ohladijo – nisem mogla razumeti, kako lahko sedi pred televizijo, če vidi, da jaz komaj samo sebe dohajam… Kako potem lahko reče, da me ima rad?

Sicer pa isto velja za ženske – zelo veliko jih išče “hišnika”, nekoga, ki bo poskrbel za vse neprijetne plati praktičnega življenja namesto atija.