Ko postanes tujec za sestro
S sestro nisve v dobrih odnosih, ne pogovarjave se ze nekje dobra tri leta. Do tega je pripeljal kar resen prepir. Od takrat se dela kot, da ne obstajamo vec. Je kar zamerljiva in občutljiva, ce ji rečeš kaj takega kar ji ne odgovarja, je konec, se lahko kar poslovis. Odrezala nas je iz svojega življenja, vse sorojence. Nekajkrat sem poskusala z njo vzpostaviti stik a je bil vsakic neuspesen. Nikoli sploh ne odgovori ne nic.
Je pa res, da se ni z “nami” nikoli kaj prevec družila, vedno je iskala izgovore samo, da ne bo med “nami” (sorojenci). Zmeraj je bila nekaj posebnega.
Vidim jo redko, mogoce 2x na leto pa se to, ce se srečamo pri starsih. Zadnjic sem izvedela, da se je porocila, pa sploh ni nobenega povabila od “nasih” ne nic oz. sploh nismo vedeli, da je porocena dokler niso starsi rekli.
Priznam malo me boli, navsezadnje je vseeno sestra. Vcasih smo se razumeli, se imeli lepo. Zadnja leta pa se je zacela kar umikat od nas. Cutila sem, da nas ne mara kaj preveč. Prepir je bil samo se neka potrditev, da gre cimprej cim dlje od nas.
Tvoja sestra se očitno nikoli ni počutila dobro med vami, z žlahto. In je tako kot je. Pusti jo pri miru, ona ima svoje življenje. Tako ji pač paše. Žlahta gor al dol. Je pa najbrž moral bit konkreten prepir z vsebino, zaradi katere je prekinila vse stike. Nenazadnje, mogoče je naredila čisto prav, da se je tako odločila.
Uf, to ste morali pa nekaj hudo zasrat!
Ne vem, kaj da ti recem, sama prepire in zamere resujem takoj ali pa cimprej se da, rada imam ciste racune, pa naj gre za sosede ali trgovke v trgovini, kaj sele z bliznjimi, se pogovorim, opravicim ce je treba, povem da so me napacno razumeli, ce sem kriva, se odkupim, skratka v mojem zivljenju ni cloveka, ki se ne bi pogovarjal z mano in bi nosil zamere, ni sans, dasi dovolimtako breme!
Na tvojem mestu bi se ze zdavnaj pogovorila z njo, ko bi jo srecala pri starsih.
To ste bolj redek primer. Tudi malo kontradiktorno pišeš: Včasih smo se razumeli, se imeli lepo in: Je pa res, da se ni z “nami” nikoli kaj prevec družila, vedno je iskala izgovore samo, da ne bo med “nami” (sorojenci). Zmeraj je bila nekaj posebnega.
Deluješ kot nekakšna liderka, pišeš kar v imenu vseh: nismo vedeli, če ne bi starši povedali. Tudi pri prepirih niso kar vsi sorojenci istega mnenja. Ali ste se prepirali vsi hkrati ali samo vidve? Če samo vidve, kaj imajo ostali z vajinim prepirom? Ali si naredila telefonsko kampanjo in vse ostale prepričala, kakšna koza da je?
Zelena ustnica, 07.08.2021 ob 17:51
S sestro nisve v dobrih odnosih, ne pogovarjave se ze nekje dobra tri leta. Do tega je pripeljal kar resen prepir. Od takrat se dela kot, da ne obstajamo vec. Je kar zamerljiva in občutljiva, ce ji rečeš kaj takega kar ji ne odgovarja, je konec, se lahko kar poslovis. Odrezala nas je iz svojega življenja, vse sorojence. Nekajkrat sem poskusala z njo vzpostaviti stik a je bil vsakic neuspesen. Nikoli sploh ne odgovori ne nic.
Je pa res, da se ni z “nami” nikoli kaj prevec družila, vedno je iskala izgovore samo, da ne bo med “nami” (sorojenci). Zmeraj je bila nekaj posebnega.
Vidim jo redko, mogoce 2x na leto pa se to, ce se srečamo pri starsih. Zadnjic sem izvedela, da se je porocila, pa sploh ni nobenega povabila od “nasih” ne nic oz. sploh nismo vedeli, da je porocena dokler niso starsi rekli.
Priznam malo me boli, navsezadnje je vseeno sestra. Vcasih smo se razumeli, se imeli lepo. Zadnja leta pa se je zacela kar umikat od nas. Cutila sem, da nas ne mara kaj preveč. Prepir je bil samo se neka potrditev, da gre cimprej cim dlje od nas.
Pusti jo pri miru, če noče komunicirati.,Pri nas je isto in sem se že sprijaznila…
Ko se ji bo v življenju plošča obrnila in te bo rabila, takrat se pa delaj, da nista v sorodu.Vrni ji ta “dobri občutek”.
Si ga taki zaslužijo!
Včasih traja, ampak nekoč se vse obrne …takrat so pa vsi medeni okrog tebe…ko te rabijo…
Forum je zaprt za komentiranje.