Ko pomoč rabijo starši, ki za otroke niso skrbeli

Ravno spet na fb zasledim žalostno zgodbo o babici, ki životari s skromno pokojnino. Šteje jogurte do koca meseca, zmrzuje. Srce se mi para. Preberem, da nima otrok, da nima nikogar in v mislih preslikam situacijo v svoje življenje. Kakšno je ozadje teh zgodb? Mnogi so prepuščeni sami sebi tudi v primerih, ko še imajo svojce. A ta del zgodbe se običajno zamolči. Moje otroštvo ni bilo normalno, a bomo pustili ta del. Naj se dotaknem zgolj očeta, ki mu ni bilo mar da obstajam. Preživnine sprva ni želel plačevati, z bitko je mami dosegla, da je na roke dajal 7000 tolarjev na mesec. Nikoli se ni zanimal zame, nikoli ga ni skrbelo, če sem ga kaj prosila, se mi je smejal v obraz. Spomnim se ga kot velikega egoista, oče mi ni bil nikoli. Ker nisem imela varnega okolja, sem odrasla zelo hitro, še kot najstnica sem zaživela na svojem. Ko sem postala mama, sva vzpostavila odnos – nič pretiranega, obiski, tu in tam. Ampak kmalu so začele njegove življenske napake parati njegovo pravljico, v kateri zame ni bilo prostora. Njegova druga družina ga je pred leti zapustila, on pa se je zašel v situaciji, ko ni več vedel ne kod ne kam. Sedaj je ostal sam, s preskromnim dohodkom, da bi preživel. ‘Ima’ le mene in se sedaj obeša na mojo družino kot majhen otrok. Tole pišem, da ubesedim, kako prekleto boli, ko nekdo, ki mu ni bilo mar zate, ko si ga potreboval, sedaj pričakuje od tebe, da boš zanj poskrbel. In ob tem ne vidi ali noče videti, kakšna je bila preteklost.
Ne morem iz svoje kože, da me ne bi razžiralo, da rabi pomoč in seveda se ne bom omrnila stran. Če bi pomagala tisti teki z jogurti, bom tudi njemu. Nenazadje ne bi nikoli želela biti niti za hip takšna kot je on. Upam le, da se globoko v sebi spominja, kako se je v času svojega obilja posmehoval punčki, ki so ji že zelo zgodaj želeli dokazati, da pravljice ne obstajajo. Niti v sanjah. Ah, oče dragi, še dobro, da me je odpeljal princ na belem konju …

bistvo teh zgodbic je v tem, da bi radi eni državo prisilili, da bi dajala denar tudi ljudem, ki imajo dosti drugega premoženja. To premoženje pa bodo po smrti teh “revežev” brez bremen in neobdavčeno pobasali svojci, bližnji ali malo manj bližnji.
Ker drugače te humanitarčkaste zgodbice ne pijejo vode. Ker če nekdo v Sloveniji nima svojcev, gre lahko v dom starejših, kjer bo imel vse na razpolago. Če ima premoženje, se bo na to vsedla država, če ga pa nima, pa država časti. Enako je za varstveni dodatek.
Problem pa je, kadar so zadaj svojci, ki pričakujejo dedovanje, takrat se pa starci ne upajo prositi za varstveni dodatek, kaj šele za dso.

Jaz se popolnoma strinjam s tabo. In tudi jaz,sicer tega ne razlagam glasno,ampak si pa mislim svoje,velikokrat pri teh projektih Vida z obubožanimi ostarelimi tudi pomislim na drugo plat zgodbe. zato,ker poznam nešteto primerov,ko si starostniki zaslužijo ostat tako kot so,ker so si tako tudi postlali z odnosi,z obnašanjem!

Moj primer je podoben kot tvoj. Moja mama mene nikoli ni marala,niti skrbela ni zame,nikoli. živela sem z očetom. sestra pa je ostala z mamo. trenutno je mama popolnoma propadla,stanovanje so ji zarubili (deložacija) in pač našla si je nekoga s katerim živi,pač nova žrtev nov partner. Dobiva samo 200 eur socialke. (zakaj tako malo nevem!). Življenje teče,jaz in sestra se obe kljub svojim težavam borive,skušave neki narest iz sebe. Sestra je prebolela groznega raka na možganih,tumor. Tehtala je pičlih 45 kg ob kemoterpaijah. Ko ga j eprebolela,je delala v neki trgovinci,da je takrat preživela mamo,ki je bila brezposlena in sebe,in še fax si je plačevala! jaz tudi se trudim z umetnostjo maximalno in ne gre mi slabo. Ampak kaj hočem povedat.. ko bo mama stara 80 let,sama,brez doma,na cesti,pozabljena,propadla,nama s sestro bo pa ratalo,kdo misliš da bo dolžen jo preživljat in plačevat dom? midve! jaz vem da ne bom. Niti podrazno. Tukaj te občudujem,da zmoreš požret vso jezo in prizadetost in očetu pomagat. jaz tega ne morem! pri meni,ko me enkrat tako hudo prizadaneš,ni poti nazaj. Jaz v to odpuščanje ne verjamem! najebala bo sestra. je pa zelo naivna,milostna,mave si zelo nasprotujoče karakterje,jaz sem napram njej hudič in upornik,ona pa je zelo pridna. In tako,se ji bo mama obesla na grbo.

vem,da me bodo ljudje spljuvali,ampak jaz mami ne bom pomagala. In bom vse nardila da dopovem tudi sestri. Koliko bolečin sem prestala zaradi moje mame,kaj vse je z mano delala.. ni šanse.

In zato tvojo zgodbo popolnoma razumem. In ja,vedno sta dve plati pri teh obubožanih. marsikdo izmed njih si je sam kriv!!

Se strinjam s teboj avtorica, zal taki starsi vidijo zgolj sebe in sebe, iskreno pomisli, ce bi sedaj oče naenkrat zadel na lotu, ti bi pa obubuzala, bi ti sedaj pomagal? Ali trenutno samo igra, ker nima nikogar drugega trenutno?

In se nekaj me zanima, kako je tvoj slab odnos z ocetom vplivalo na tvoje odnose s partnerji, se pozna, imas vredu partnerja, je dober do tebe?

A nisi do skoraj konca OŠ živela pri njej? Pa se šele potem prestavila k očetu?

Napako si naredila, da si sploh vzpostavila odnos z njim. Jaz tako osebo (itak ji je morem reči oče) črtam iz svojega življenja! Kakšno vzpostavljanje stikov neki!

Napako si naredila, da si sploh vzpostavila odnos z njim. Jaz tako osebo (itak ji je morem reči oče) črtam iz svojega življenja! Kakšno vzpostavljanje stikov neki!
[/quote]

Točno to. jaz ne bi mogla.

A nisi do skoraj konca OŠ živela pri njej? Pa se šele potem prestavila k očetu?
[/quote]

A nisi do skoraj konca OŠ živela pri njej? Pa se šele potem prestavila k očetu?

Ne fantaziraj. Starega prav nič ne boli srce, ne obžaluje, ni vzhičen nad tvojo milosrčnostjo, se ne kesa v dno duše in kar je še teh pravljični izrazov za manipuliranje z naivneži, od katerih se pričakuje korist.
Če ne bi bil v totalnem dreku, te še naprej ne bi povohal. In če bi se mu zgodil čudež, da bi si za sila opomogel, bi ti kljub svoji usmiljenosti, dobrotljivosti, odpuščanju itd itd odletela kot zadnji knof od gat.
Nekateri očitno rabite veliko življenjskih lekcij, da se vam posveti. Bolje rečeno: vsakič znova stopite na iste grablje, ki vas vsekajo po buči, a se temu vedno znova čudite.

A nisi do skoraj konca OŠ živela pri njej? Pa se šele potem prestavila k očetu?
[/quote]

Sem,do 13ga leta. Ampak je potem oče preko sodišča mene prevzel.

Sem,do 13ga leta. Ampak je potem oče preko sodišča mene prevzel.
[/quote]

Torej je 13 let mama skrbela zate, te hranila, oblačila, pošiljala v šolo…

Torej je 13 let mama skrbela zate, te hranila, oblačila, pošiljala v šolo…
[/quote]

Ne. ločila sta se,ko sem bila stara 7 let. mama je zame skrbela 5 let. Potem sem pobegnila od nje. na sodišču so zapisi,da so ji skrbništvo vzeli zaradi zanemarjanja in uničevanja otroka. kaj vse je z mano počela,boljš da ne pomislim. To je bil pravi pekel.

Ne. ločila sta se,ko sem bila stara 7 let. mama je zame skrbela 5 let. Potem sem pobegnila od nje. na sodišču so zapisi,da so ji skrbništvo vzeli zaradi zanemarjanja in uničevanja otroka. kaj vse je z mano počela,boljš da ne pomislim. To je bil pravi pekel.
[/quote]
Če so ji skrbništvo vzeli in je dokazano, da te je zanemarjala, pomeni, da ona kot mama od tebe ne more zahtevat, da poskrbiš zanjo na stara leta, saj je izgubila starševske pravice.
Drugače pa, nimam besed, da lahko obstajajo take “mame”.
Tu me zanima samo, če je izgubila starševske pravice pri sestri. Ker se res lahko zgodi tako kot si napovedala…

Če so ji skrbništvo vzeli in je dokazano, da te je zanemarjala, pomeni, da ona kot mama od tebe ne more zahtevat, da poskrbiš zanjo na stara leta, saj je izgubila starševske pravice.
Drugače pa, nimam besed, da lahko obstajajo take “mame”.
Tu me zanima samo, če je izgubila starševske pravice pri sestri. Ker se res lahko zgodi tako kot si napovedala…
[/quote]

Ne,sestra je zivela z njo in ostala z njo.sestro je vedno preferirala in sestra je bila zelo navezana na njo. Jst vem da bo moja sestra najebala. Dost bo neumna,ce bo pristala. Glede na to tudi,da ji je mama,ko je odpirala in zapirala svoje firme porinla nekaj za podpisat,sestra naivna verjela,sedaj ima sestra izvrsb na svojem racunu za 15.ooo eur. Je imela hude stiske zarad tega. Diplomirana,mlada,pridna pa z blokiranim racunom. Svinjarija prve primere!! Sva s fotrom tok jezna,da se ne da opisat.

Povedala bom samo svojo zgodbo.

Sem otrok drugega zakona mojega očeta. Z mojim polbratom sva 23 let razlike.

Po pripovedovanju mame sem prišla do zaključka, da ni bil vzoren mož in neodgovoren oče. Pač luftar z lepimi očmi, ki so pritegnile mnoga dekleta in tudi žene.

Dajmo rečt, da je z leti dozorel in z mojo mamo sta osnoval družino. Moja mati v 40 letu, on pa malo več.

Z leti sm ( pač drugačni časi, ko se o teh stvareh ni govorilo za mizo ) spoznala da imam polbrata in da oče je zanj plačeval preživnino, nikoli pa ni hotel imeti stikov z njim.

Leta tečejo in starost ne prizanaša. Očeta je možganska kap in zadnja leta življenja je bival v domu. Polbrat ga je obiskoval, vendar oče nikoli ni pokazal nekega veselja, interesa, mogoče prošnje naj se oglasi zopet.

To ni lahko, ker sem jaz z polbratom navezala iskren odnos.

Stroške domske oskrbe sem lahko krila sama in tudi dedovala sva pravično na pol.

Me pa zanima kako bi bilo, če sama ne bi bila zmožna doplačila. Ma ne želim vedeti. in ne želim vedeti kaj hudega se je v preteklosti zgodilo, da moj oče s tem otrokom ni hotel stikov.

Prebrala sem tvoj zapis v celoti in se tudi sama znajdem v tem. Bodi ponosna nase, da si uspela na nek način oprostit oz. preseči to zamero do očeta in se nisi obrnila stran. Očitno imaš v redu partnerja, torej si sama sebe poštimala in živiš drugačno življenje kot ga je tvoj oče, ki tega ni zmogel. Vem, da vcasih boli in imaš obcutek, da ni pravice na svetu. Edino pazi, da si postaviš meje, tvoja sreča in ti sta na prvem mestu oz. tvoji otroci, če jih imaš. Mene je življenje pripeljalo do tega, daskušam pomagat vsem, brez pričakovanj, ampak da še vseeno zase poskrbim in pravzaprav mi gre dobro. In ti povem – ne bi menjala teh slabih izkušenj za nič na svetu, ki so oblikovale mojo osebnost. Da imam soxutje, empatijo, pa hkrati samozavest in se dobro počutim.

Pozdravljeni!
Pomagajte, a ne dovolite “obešanja”!
Mirno postavite mejo znotraj sebe in tako boste tudi navzven delovali.
Ker licemerje ste prerasli.
Lep pozdrav in srečno!

Moja svakinja ima podobno zgodbo, oce jo je zapustil se kot dojencka, njo in mamo je zavracala cela njegova druzina, torej starsa in brat. Videla jih je parkrat v zivljenju.

Ko se je porocila, je oce vzpostavil z njo stik in hitro za tem hudo zbolel, negovala ga je do konca. Dedek in stric sta umrla ze pred tem. Po ocetovi smrti je tudi babica hudo zbolela in je tudi njo negovala do konca. Oce se je se nekako na pol pokesal, babica pa niti ne.

Na vprasanje, zakaj je to naredila, pravi da zaradi sebe, ker hoce naprej v zivljenje brez slabe vesti in bremena zamer. Zame je to obcudovanja vredno, sploh za cloveka starega 25 let!

Niti slučajno to ni občudovanja vredno. To je samo dokaz, da ni imela hrbtenice in da je do konca pustila, da so hodili po njej. Imela je oz. ima celo tako oprano glavo, da bi imela sobo vest, če ne bi skrbela za nekoga, ki je sploh ni maral, ki je ni spoštoval. Popolnoma je prevzela vlogo žrtve, ki se je “žrtvovala” za druge, ki je niso šljivili pet posto. To je zrelo za psihologa, pa ti kot njena hčera tudi, ki si očitno prevzela njen vzorec. Upam samo, da si naletela na boljše ljudi okoli, ki tvojega izkrivljenega pogleda na svet ne bodo izkoriščali tako, kot so tvojo mamo. Ne bodi predpražnik!

Pardon, se opravičujem, narobe sem prebrala. Gre za svakinjo in njeno mamo. Velja pa napisano – naj si poišče pomoč.

da ne govorimo o tistih, ki se prezivljajo zgolj z oddajo nepremicnin, placujejo 25% davek na dohodek, zdaj jim obljubljajo celo 15%, vse ostalo castimo mi.

Niti slučajno to ni občudovanja vredno. To je samo dokaz, da ni imela hrbtenice in da je do konca pustila, da so hodili po njej. Imela je oz. ima celo tako oprano glavo, da bi imela sobo vest, če ne bi skrbela za nekoga, ki je sploh ni maral, ki je ni spoštoval. Popolnoma je prevzela vlogo žrtve, ki se je “žrtvovala” za druge, ki je niso šljivili pet posto. To je zrelo za psihologa, pa ti kot njena hčera tudi, ki si očitno prevzela njen vzorec. Upam samo, da si naletela na boljše ljudi okoli, ki tvojega izkrivljenega pogleda na svet ne bodo izkoriščali tako, kot so tvojo mamo. Ne bodi predpražnik!

—

ni res, da je prevzela vlogo žrtve.

ni res, da je to zrelo za psihologa.

ni res, da je to izkrivljen pogled.

gospa “podoba zgodba” ima pravi pogled.

ni res, da je to predpražnik.

iz česa se to vidi?

iz tega, kar je punca povedala: naredila sem ZARADI SEBE.

to pomeni da je v stiku s seboj, kar kot “žrtev” ne bi bila.

to pomeni da se globoko zaveda, da breme zamer, bi škodilo predvsem njej.

to JE res občudovanja vredna zrelost.

gospa predpražnik pa… iz zapisa je čutiti vaše trdo srce,

brez zamere, ampak psiholog bi vam prišel prav.

Mislim, da s toliksnim sovrastvom prej ti potrebujes psihiatra!

Moja svakinja je zenska na mestu, s tem dejanjem je pokazala svojo zrelost in se dejansko dvignila nad vse in predvsem, razbremenila je sebe in svojo duso! Ko to clovek naredi, je Velik!

Slaba tolažba.

Naredila je zaradi sebe? Ja, seveda, ker ima vcepljeno v glavi, da mora. Ker bi sicer imela slabo vest, ki ji je bila vcepljena. To ni nobena osvoboditev, pač pa pomirjanje lastne slabe vesti.

Če bi res kaj naredila zase, bi se distancirala od ljudi, ki ji samo škodujejo. Tako bi se osvobodila in res svobodno zaživela. Tako pa se ni in se verjetno niti ne zna.

Moja svakinja je zenska na mestu, s tem dejanjem je pokazala svojo zrelost in se dejansko dvignila nad vse in predvsem, razbremenila je sebe in svojo duso! Ko to clovek naredi, je Velik!

—

bravo. točno tako.

pa še tole:

Če bi res kaj naredila zase, bi se distancirala od ljudi, ki ji samo škodujejo. Tako bi se osvobodila in res svobodno zaživela.

—

resno mislite, da če se samo distanciraš, da se osvobodiš??

to pomeni stvari samo potlačiti.

beg od ljudi ki so te prizadeli, je tudi beg od sebe.

z distanco ne izbrišeš svoje notranjosti.

sebe neseš povsod s seboj.

vso svojo ranjenost, krivice, vse kar ti je nekdo naredil…

edina pravilna pot je pot odpuščanja in preseganja preteklih zamer.

ja ni lahko,

včasih se zdi nemogoče,

zato pa je ta svakinja pri svojih letih zrel in velik človek.