Ko nekoga nanovo spoznaš
Primer. Spoznaš nekoga nanovo in mogoče bi bila oseba primerna za partnerja nekoč in nekdaj mogoče v prihodnosti, ker se ti ta oseba dopade. Debata teče preko različnih medijev in v živo vse super, oseba ti je všeč, ima podobne interese, občasno vmes med pogovorom nastane tišina, ki se hitro prekine. Pa vendar imaš ves ta čas ko si poleg človeka čuden občutek da tej osebi nekako ne moreš popolnoma zaupati, se ji odpreti brez kakeršnegakoli razloga, saj si osebo šele spoznal in navezal kontakt je sploh ne poznaš. Imaste kdaj takšen občutek? Bi se spuščali naprej v bolj globoke, intimne odnose?
Drugače kot da se spustiš kaj dlje kot si, nikoli ne moreš osebe resnično spoznati. Saj ljudi, ki jih ne poznaš…. pač ne poznaš… dokler jih bolje ne spoznaš. :))
Mogoče je ta oseba v tvojih očeh nekaj posebnega, gojiš do nje posebna pričakovanja, kar do drugih ne. Ta čuden občutek, ki ga opisuješ, pa je le strah, da se ta pričakovanja ne bodo uresničila. Torej, lahko verjameš svojemu strahu (občutku), lahko pa testiraš in osebo bolje spoznaš. Si upaš? 🙂 Ta občutek je torej lahko le stvar/vzrok tvojih osebnih pričakovanj in sploh ni nič povezano s to osebo v smislu, da bi imela neke slabe namene.
Ponavadi je več vsebine ravno v anali, ampak ok, tvoje izkušnje so tvoje. ;)[/quote]
heh … drek ima 10dkg … otrok pa nekaj kilogramov ☺ … toliko velikosti vsebine[/quote]
To pa drži. Vzamem nazaj. 🙂
Mogoče je ta oseba v tvojih očeh nekaj posebnega, gojiš do nje posebna pričakovanja, kar do drugih ne. Ta čuden občutek, ki ga opisuješ, pa je le strah, da se ta pričakovanja ne bodo uresničila. Torej, lahko verjameš svojemu strahu (občutku), lahko pa testiraš in osebo bolje spoznaš. Si upaš? 🙂 Ta občutek je torej lahko le stvar/vzrok tvojih osebnih pričakovanj in sploh ni nič povezano s to osebo v smislu, da bi imela neke slabe namene.[/quote]Lepo povedano bistvo.
Če imaš slab notranji občutek oziroma ti intuicija govori, da je bolje, da se z njim ne spuščaš v globlji odnos, potem se ne bi spuščala v karkoli z njim. Če gre za strah, potem bi se odločala. Strah in intuicijo se da ločiti… enostavno v sebi veš za kaj gre, če si le daš čas in iskreno pogledaš vase.
Iz lastnih izkušenj ti povem, da sem bila v podobni situaciji. Sprva nisem bila prepričana ali gre za strah ali za intuicijo, a se mi je sčasoma začelo celo telo upirati. Poslušala sem sama sebe, prekinila stike in danes, ko gledam iz distance, ugotavljam, da je bila to zelo pametna odločitev.
Poslušaj sebe, zaupaj si in imej se rada.
Forum je zaprt za komentiranje.