ko grem je vse narobe…
finančno sem revna samo jaz. On ima visoko plačo. Jaz pa kot studentka delam preko studenta, kar pa prinese določen denar, vendar pa ni zdaj to ogromno.
On ne pije. kaj za vas pomeni, da se naj ne prepuščam njemu? kaj natančno mislite s tem? in kaj pomeni stati na svojih nogah?
se opravičujem, da toliko vprašujem, vendar bi res rada nekaj spremenila.
Z njim tvoriš “soodvisniško parico” – iskanje čustvene varnosti v povsem napačnem človeku. Korak naprej bi bil, da tega človeka pustiš, ker s tabo grdo ravna. To je zelo pomembno (razpoznati znake različnih zlorab ali manipulacij, ker pač nisi dobila slike zdravih odnosov iz družine, se ti zdi marsikaj sprejemljivo), da prideš do uvida, da takšno ravnanje je povsem nesprejemljivo, da nisi dolžna prenešati tega in da si zaslužiš boljšega, ker si tega vredna. Ker dokler vztrajaš pri njem, si v podobni situaciji kot doma – obkrožena z osebki, ki te ne spoštujejo in ravnajo zelo nespoštljivo in te skorajda z vsakim dejanjem ponižujejo. Vendar sedaj si odrasla in imaš možnost tudi kaj spremeniti, se naučiti in biti bolj preudarna pri izbiri novega fanta, ne rabiš, pravzaprav ne smeš vztrajati v takšnih škodljivih zvezah.
Omenjaš, da si čustveno revna, zato se mu prepuščaš, ker ti on daje nek občutek varnosti. A s tem, ko se zaradi lastne nesamostojnosti za ceno varnosti nekomu predaš, se mu v resnici podrediš. On pridobi nad tabo moč in te čustveno izsiljuje.
Stati na svojih nogah pomeni, da imaš jasno postavljene meje in ne dopuščaš, da te kdorkoli ponižuje, izsiljuje…..
Če partner ne upošteva naših mej, gremo stran..
kako v odnosu delujem sama?
iskreno ne dajem več vsega tega truda,ki sem ga včasih. Izgubila sem celo voljo do spolnosti ( kar je za mene zelo šokantno, ker namreč spolnost obožujem). Mogoče je to moja napaka, saj bi verjetno s trudom glede takih stvari bil najin odnos drugačn. Pa vendar sem se včasih trudila, pa nikoli ni bilo drugače. Ne rečem tudi da se on nikoli ne potrudi, ker se. vendar se nikoli ne vpraša kaj je meni vsec. Vendar pa sma si zelo različna. In on ne zna ali noče dat neke neznosti od sebe. V tem odnosu sma kot dva prijatelja. Primer: on delaskoraj vsakdan najmajn do 8ih zvečer, in jaz sem sama celi dan, ko pride domov bi mi bilo zelo lepo, da bi znal cenit, da sem tam, da ga čakam, da mu pripravim kosilo. Pa vendar tega ni. Ko pride mi da na hitro lupčeka. in je toto.
Moti me tudi to, da nikamor ne grema, sama res rabim to, vendar pa je spet tezava denar, on pa pravi če hočemkam it naj dam te.
moj odnos do njega bi lahko opisala mogoče tudi z veliko mero neodločnosti, ko mi kaj ne pase sem raje tiho, vendar pa je res, da se potem nabirajostvari v meni in potem je se slabše. Potem lepega dneva izbuhne iz mene.
Za “nikicaa111”:
To kar dopuščaš, da se ti dogaja z posesivno svinjo moškega spola (kljub omikanosti ne najdem milejšega izraza zanj), je totalna beda. Izgovor ne more biti niti tvoje prejšnje življenje (mladost in nesamozavestnost). Taki kreteni kot je tvoj partner so dejansko bolniki, ki bi potrebovali odličnega psihiatra, ne pa partnerke, saj te bo, če boš ostala z njim potegnil s seboj v pekel, kakršnega si niti ne moreš predstavljati, Če pa boš slučajno še zanosila in mu rodila otroka, pa boš v ta pekel potegnila še njega. Verjemi, ne govorim na pamet, sem se z podobnimi primeri družinskih kalvarij že prepogosto srečal poklicno. In če boš to dopustila, ti lahko napovem tudi kje boš pristala z otrokom, (če boš imela srečo seveda): v materinskem domu, kjer boš trepetala in jokala v strahu, kakšna bo “partnerjeva” naslednja poteza, da ti bo čimbolj zagrenil življenje.
Tudi ti čimprej obišči kakega psihologa, ki ti bo pomagal, da se boš videla v lepši luči in se vzljubila. Če se sama nimaš nič rada, te bo tak posesiven bolnik imel še manj rad (za njega boš le stvar, ki jo je kupil s svojim večjim finančnim prispevkom v družinski proračun…).
Bil sem zelo netakten, vendar z dobrim namenom in še zadnjič ti napišem: Če boš ostala kljub vsemu še naprej labilna (in s tem v sedanji zvezi), si nikakor ne dovoli narediti z njim otroka, saj boš “gotofa”, pa čeprav neupravičeno.
Želim ti zvrhano mero pameti in poguma, šele nato pa sreče (saj je le-ta odvisna predvsem od tebe).
LP na štajersko!
Draga punca , moti me že to , da ti spodnaša finančno stanje , vsak v skupnosti
prispeva koliko pač more , zakaj pa sta se potem vselila skupaj , vsak bi živel posebej in
bi bil mir . Veš , če bi mene nekdo na začetki zveze pošiljal k psihologu in mi tupil da
sem kot moja mama , me sigurno čez 24 ur več nebi srečal – bi ga brcila v ta zadnjo.
Zapomni si pa eno – če takšen je , pač je , čudežev ne pričakuj , ampak sčasoma bo
vse slabše in težje za tebe . Če bosta dobila otroka , boš pa spet slaba mati in bogve kaj
tak , da ti kar dobro premisli , če splača vlagati energijo v tako zvezo .
Nikica, tvoj fant ima mejno osebnostno motnjo (borderline personality disorder). Više gor je celoten sklop posvečen svojcem ljudi z MOM.
Preberi si malo, potem pa razmisli, če si pripravljena na tak pekel – fant se sam od sebe ne bo spremenil (trenutno se mu niti sanja ne, da je on tisti, ki povzroča težave), in tako nikoli ne boš naredila vse okej, stvari bodo pa samo še eskalirale. Tak partner te izmozga, nehote prevzameš krivdo za vse, kar ti očita, da ne delaš prav, posledica tega pa je katastrofalna samopodoba, uničena samozavest in totalna izmozganost. Edina možna rešitev, ki ostaja, je ta, da se fant odloči za terapijo, ti sama mu boš težko dopovedala že to, da je z njim karkoli narobe.
Govorim ti iz lastne izkušnje, saj imam blago obliko MOM-a tudi sama, vendar sem se odločila, da svoje težave rešim in s tem omogočim človeka vredno življenje sebi, posledično pa tudi ljudem okoli sebe. Imam to srečo, da me partner razume in me v prizadevanju k spremembam tudi podpira.
Glede na to, da imaš težave z neodločnostjo (nesposobnost postaviti se zase oz. postaviti sebe na prvo mesto), je super, če se boš odločila delati na sebi, saj je vzrok tega ponavadi vzorec, ki izhaja iz matične družine. In dokler tega vzorca ne boš popravila (nadomestila z ustreznejšim), se ti bodo situacije ponavljale. Temu jaz pravim, da lonček najde svoj pokrovček. In ko se bo spremenil tvoj lonček, boš našla tudi drugačen pokrovček.
Forum je zaprt za komentiranje.