ko grem je vse narobe…
Lastnina nekoga drugega si ravno toliko, kolikor (si) sam dopustiš, ne kolikor si te drugi lasti. Vsak potrebuje neko slabo izkušnjo ali pa celo več, da spozna svoje meje, če že prej nikoli ni dobil pravega zgleda doma.
Pandora, kako to misliš, da ti je pripravljen dati čisto vse? Tudi hišo, za katero je delal 20 let recimo? Ni to malo preveč dokazov? Tako malo posesivno se sliši. 🙂
Drži. Ampak nekateri smo bolj bojeviti, drugi se v konfliktu umaknejo. In avtorica je rekla, da je v takih primerih tiho… Zato sem jo pozvala … da naj spakira. Ker očitno tipu ne bo povedala na vsakem koraku kar mu gre, kot bi mu recimo … jaz 😀
Magari dve hiši. In spodnje gate, če jih ima.
Nisem rekla, da mi jih mora dati. Ampak da mora biti “pripravljen” to narediti. In človek, ki ti je pripravljen dait vse, kar ima, ti nikoli ne bo delal računov, koliko si pojedla in koliko je kdo dal za kaj … In jaz si partnerstva ne znam predstavljati s takšnimi in drugačnimi računi …
če sem iskrena se v vsakem izmned odgovor delno najdem in vem da so pravilni.
ampak potem pa pride med nama takokot včeraj, zelo sma se sprla, da sm mu na sredini ceste rekla naj ustavi in sem iztopila. Potem mi je napovedal,da se naj odločim kaj bi rada do včeraj zvečer če grema narazen, jaz sem mu rekla da že vem če misli bit taki. No potem pa se mi je kar naenkrat opravicil in sem mu rekla da rabim čas da premislim. zvečer se mi je opravičil se enkrat in sem mu spet povedala se isto. Ampak on se potem zacne obnasati do mene zelo lepo. Jaz pa sem toliko neumna da potem ne okrepam ničesar.
nwm zakaj ne zberem moči in odidem.
p.s.: pa hvala vsem za trud in odgovore.
Nikica, to kar počneš, je čustveno izsiljevanje na nek način. Kar kaže na velik občutek nemoči v tebi, vendar pa se bosta morala v prihodnje take situacije naučit reševati drugače. Tako si zadajata prevelike rane, ki vaju le oddaljujejo. No, včasih je to edina pot (ko še ne znamo drugače).
To je tipična reakcija nekoga, ki ve da bo izgubil nekaj kar mu predstavlja neko ugodje, užitek. Sladki bo, da se bo kar topil in ko boš popustila se bo zgodba ponovila (ko bo čutil, da je “na varnem”), ker enostavno ne ve, ne zna, ne zmore (še) te imeti rad, ne samo tebe nikogar!
To je njegov način izkazovanja “ljubezni”, ki ga je dobil doma.
Mislim, da si ti ne želiš tega zato……. tvoja odločitev.
Zaradi navezanosti in s tem ujetosti v takšen način življenja, kot ga živiš.
Če hočeš oditi, spremeniti svoj način življenja, rabiš pogum in ideje na katerih boš gradila novo življenje.[/quote]
In zato, ker ne verjameš, da si vredna več oziroma ne veš, kako bi dosegla to, da bi dobila nekaj več. Da dobiš več, moraš včasih tudi dati več, pogosto pa tudi vzeti, odvisno od situacije.
Daleč od tega, da bi odobraval njegove reakcije, vendar je to spet še ena od na enak način napisanih zgodb: vse smo izvedeli o njem, kaj naredi, kaj reče, kako reagira, prav nič pa nismo izvedeli o tem kaj je tisto kar ga do takšnih reakcij pripelje. Prepričan sem namreč, da vsi ti vajini prepiri ne nastanejo zaradi slabega vremena in sneženja v drugi polovici marca. Lahko ga zaradi vsega tega zapustiš, morda bi celo res to bilo prav, vendar ni majhna verjetnost, da z morebitnim novim partnerjem ne boš kaj kmalu na istem vkolikor morda tudi sama ne boš pri sebi pripravljena kaj spremeniti.
Še posebej pa se mi zdi malo čudna tale izjava:
če te za nobeno stvar ne pohvali sam od sebe — kaj počneš pri njem??
če je “sladek” šele, ko zagroziš z odhodom … je šleva, ki se boji, da bo ostal brez namakalnice (če v vajihih 4 letih ni nikjer drugje namočil imam prav)
pri 22_ih si nima smisla zapreti življenja v stalne prepire
predno odideš bodi malo “preračunljiva” … pa ponergaj, da te ni dobro spedenal — tako preveriš, koliko je pripravljen vložiti v vaju
Otročje do amena. Po pisanju sodeč več kot 20 tudi ti nimaš.[/quote]
v kateri partijski (SKJ/ZKS) celici si se pa ti učil “osebne” diskvalifikacije, ko se ne strinjaš z mnenjem??? (itak ni tebi namenjeno ampak avtorici).
Da nisi še far (na kar nakazuje “amen”) v Partiji … si so bili sploh mojstri diskvalifikacij, stigmatizacij … Ljudi!!
Skozi odnos le spoznavaš kdo si in kaj misliš o sebi. Še veliko slabega boš spoznala o sebi…Kako si naivna, kako preprosto je manipulirati s tabo…..In kako slabo se ceniš.
In ko se boš nehala spraševati, kako bi njega spremenila ter začela razmišljati, kaj lahko narediš, da boš pri sebi kaj spremenila, takrat bo čas za spremembo in odhod. Ker enostavno več ne boš imela česa izgubiti.
Otročje do amena. Po pisanju sodeč več kot 20 tudi ti nimaš.[/quote]
v kateri partijski (SKJ/ZKS) celici si se pa ti učil “osebne” diskvalifikacije, ko se ne strinjaš z mnenjem??? (itak ni tebi namenjeno ampak avtorici).
Da nisi še far (na kar nakazuje “amen”) v Partiji … si so bili sploh mojstri diskvalifikacij, stigmatizacij … Ljudi!![/quote]
🙂 Ne spremeni dejstva, da je otročje in nezrelo.
Če iz odnosa že v začetku ne dobivaš tega kar rabiš, kako misliš, da bo čez čas. Obstaja zlato pravilo: partnerja ne boš spremenil, lahko se spremeniš le sam. Praviloma gredo naše muhe (osebnostne lastnosti) z leti iz slabega na slabše! Le če se trudimo s sabo, lahko držimo nivo, ne moremo pa se ne vem kako popraviti in postati svetniki.
Premisli, če se lahko spremeniš tako, da boš prenašala njegove muhe in boš srečna?
Malo verjetno… Mislim, da gre za prehudo motnjo in ne samo za nerazumevanje razlike v moški in ženski naravi. Tega se da nekaj naučiti in malo privaditi…
Prvo naj odgovorim vsem tistim, ki so mi napisali da ne morem spremenit njega. Tega se sama zavedam, niti ni moj namen nekoga spreminjat, sama sem prepričanja da to ni niti moja pravica. Jaz sem podala vprašanje samo glede tega, kaj bi lahko sama naredila, da bi se odnos spremenil…verjetno sem se res napačno izrazila.
tudi glede tega, kaj jaz počnem nisem ničesar rekla, navsezadnje sem samo človek, ki greši. vem da delam napake. Ena izmed njih je prav gotovo, da se ne trudim več dovolj, mogoče če se bi bilo drugače, ampak enostavno nimam več volje. Zakaj je do tega prislo je spet vprašanje…
Betka na kakšen način si mislila naj razčistim z njim? na kakšen način bi to naredila ti, če smem vprašat? je pri tebi res bilo tako podobno?
No sedaj se je zgodilo to,ko sem mu takrat rekla, da morem razmislit, no od takrat se obnasa povsem drugače, sama se zavedam, da je to samo določen čas dokler ne bo spet varen ( tako kot mi je napisal nekdo izmed vas) ampak sem seveda spet podlegla. Res čutim jezo, da me lahko na tak način prepriča. In ko razmišljam so tiste vase besede povsem pravilne, da se bom najverjetneje moralana taknačin naučiti, kako blizu bom puščala ljudi.
nwm zakaj sem v zivljenju tako neodločna,ko razmisljam ogotavljam, da nisem samo na tem področju,da je to nasploh ena moja velika težava. Neodločnost.
Še enkrat vam vsem hvala za odgovore, človek ob njih res začne razmišljati.
Nikica, če se nimaš volje truditi, potem to ni napaka, prej izkušnja. Sprejeti moraš le posledice, ki iz tega sledijo. Če se torej tudi on ne trudi, potem pač ni več smisla, da ostajata skupaj. Volja pa že mora bit, z obeh strani.
Neodločnost je ponavadi strah pred prevzemanjem odgovornosti za posledicami, ki sledijo našim odločitvam. Bojiš se tega, kar se bo zgodilo, če se boš odločila za neko stvar. Spoznati pa bi morala, da strah ostane tudi, ko se za nič ne odločiš. Zato je pomembno, da slediš svojim željam, da imaš na koncu vsaj občutek, da si za to nekaj naredila, četudi ti ne bo vedno uspelo. Že to je na koncu uspeh, da poskusiš, da se odločiš.
si pač del narave … npr. antilopa je krasna prehrana levji družini
levi so prvovrsten kapitalni odstrel ljudem
ljudje pa (če nas pokopljejo) smo hrana črvom … pač krog dogajanja v naravi
Zaradi stanja v vaši družini, kjer si le redko bila pohvaljena, nekaj vredna, sploh od očeta, večkrat zaničevana, vsega kriva…… Ta vzorec imaš v glavi, ki ne bo nikoli izginil in bo vedno kljuval od zadaj in ti se moraš naučit živet z njim, kot se mora vsak izmed nas s svojim.
Ravno zato si si izbrala takega fanta, ki je neka kopija tega kar se ti je dogajalo v otroštvu. Ta vzorec obnašanja ti je blizu in ga nezavedno iščeš, se z njim vračaš v otroštvo, čeprav ti razum pravi, da to ni ok.
Kdo bo zmagal?
To je tvoja odločitev 😉
Oba sta negotova in precej revna (finančno in sicer).
Negotovost so vse življenje vcepljali vate starši, delati boš morala na sebi. Trdo delo te čaka.
Če on pije, ga moraš zapustiti, da bi rešila sebe.
Če nič ne pije, se potrudi, pogovarjaj se o tem, kaj je rekel in kaj je s tem mislil.
Naj se natančno izrazi.
Pogovorita se o tem, kako bosta rešila vajino /tudi finančno/ stisko, kaj bo kateri od vaju za to naredil.
Se pravi: Življenje vzemi v svoje roke.
Ne prepuščaj se njemu.
Ne more te odrešiti, četudi bi kdaj rad.
V paru morata biti dva, ki stojita vsak na svojih nogah.
Ti tega ne delaš. Rada bi bila majhna punčka, saj rabiš očeta.
Najbrž je z njim podobno.
Zato sta se našla.
To je vajina lekcija.
Naučita se je. (Če pa pije, pojdi stran)
Forum je zaprt za komentiranje.