Knjige za “v smeti zagnat”
Ojla, Pilgrim, dobrodošel!
Joj, jaz sem prebrala samo eno Wintonovo – dokončala pa sem jo prav iz vzgiba, ki ga omenja Brrrr. Kot kaže sem tudi kandidatka za dohtarja …
Pilgrim, mislim, da ima Brrrr pri tem v mislih prav posebne knjige: to so dela, ki niso samo zanič, ampak takoooo zelo zanič, da se v človeku vzbudi neverjetno močna mešanica firbca in mazohizma.
Preprosto te zanima, do kam bo avtor šel. Ali je lahko še hujše? Koliko ustvarjalnosti bo pri tem pokazal? In kako bo to dosegel? To so prav posebne knjige in nemalokrat jih z veseljem preberem do konca.
Seveda si takšne časti ne zaslužijo običajni primerki chick-lit, krimi-lit in kao-art lit. Če naj človek zanič knjigo prebere do konca, ne pa jo samo hladnokrvno odloži, mora avtor mora pokazati veliko večjo umetelnost 😉
aha, Katja10, nekaj takega torej kot vladimirja gajška ikarovo perje,
ta 700 stranski špeh je pred desetletji baje celo prebral nek študent mariborske Pedagoške fakultete, pa še temu se je potem strgalo in je namesto diplome končal tako, da je na gosposki prodajal mazilo proti otiščancem in kurjim očesom.
Z Jezdeci se ne muči, meni je žal, saj me ni zadovoljila niti v smislu, o katerem govorimo tukaj.
Knjiga govori (gobezda) o enem ljubečem avstralskem očkotu, ki nekje na Irskem skorajda v divjini z obilo ljubezni in golimi rokami gradi hiško za ženkico, ki je noče in noče biti. Nekako mu sicer dostavijo hčerkico, dame pa od nikoder. Potem pa jo gre iskat in ves zblojen blodno blodi po Evropi. Blajk. Od kod tolikšna skoraj “resna” publiciteta, mi ni jasno.
Uf, na Ikarovo perje sem čisto pozabila, he he … Ta je najbrž ena hujših – ampak odločitev, da jo boš prebral, mora biti res prenevarna za duševno ravnovesje. Jaz ne bi tvegala. In tudi če bi že hotela: to je “neberljiva” solata.
Mimogrede, me prav zanima, kaj o dotični knjigi meni SLO literarna zgodovina 😉 Kdo ve?
Pljuvanje čez Wintona sem zasledila že zadnjič in ker so mi bili Jezdeci všeč, me je tako firbec matral, da sem šla malo pogledat na internet. In glej čudo – po svetu so recenzije bolj pozitivne kot ne, pravzaprav se svet nad Wintonom navdušuje. So se tudi tisti, ki so ga predlagali za Bookerja zmotili? Ali pa smo samo Slovenci tako vzvišeni oz. imamo boljši literarni okus? Hm …
Je tale forum čudovito PR orodje, mar ne? In mnenja pogosto neodvisna od literarne vrednosti del ali osebnih okusov.
Sori, Brrrr in meni ta knjiga pač ni sedla. Še tega nisem vedela, da je bila kandidatka za bookerja, torej nisem mogla “namerno prezirati” mnenja ljudi, ki so jo predlagali … Kaj naj zdaj naredim? Se pokesam?
Tale forum je namenjen temu, da knjige, ki smo jih prebrali, na osnovi svojih vtisov bodisi kujemo v zvezde bodisi popljuvamo. Če se motim, naj me kdo razsvetli.
Lahko pa tudi pišemo nevtralne obnove vsebine, tudi to je možnost.
Kaj zdaj, kdo je zdaj tu PR? Katja? Stančka? Nč ne štekam.
🙂
Katja10, ne motiš se, ne. Tale forum je (no, vsaj jaz ga tako jemljem) namenjen osebnim mnenjem o knjigah. Ki so pač različna, hvala bogu.
In Stančka, Katji10 bi človek res težko očital PR-ovstvo, ker večinoma (na mojo velikoooooo žalost :-)) “reklamira” knjige, ki pri nas sploh (še) niso izšle.
@Enka: no, zdaj bom začela “reklamirati” tudi knjige, ki so pri nas že izšle, ker sem se odločila, da bom nekaj časa brala knjige iz drugih držav, ne samo ameriških, britanskih, kanadskih etc.
Za začetek: v zadnjem času mi je bila všeč knjiga novel Ingvarja Ambjornsena z naslovom Na pol prisoten. Z izjemo ene štorije so mi bile všeč prav vse. Malce turobno in vendar po svoje skoraj zabavno branje – no, vsaj mestoma.
(“Katja10 dela PR za Beletrino press”)
Rudi Šeligo: Izgubljeni sveženj.
Popolnoma neprebavljiva knjiga. Sama nase sem kar precej ponosna, ker mi jo je uspelo prebrati (pod prislilo, sem na to temo morala pisati seminarsko na faksu). Brala sem jo 5 mesecev. In če ne bi dobila v roke enega članka o tej knjigi niti ne bi vedela zakaj se gre,
Digitalna trdnjava razvpitega D. Browna. medtem ko se je DaVincijevo šifro še nekako dalo prebavit, (obilica zanimivih podatkov, če nič drugega), je tole eno petošolsko sranje s prav neverjetnimi zapleti, pa ljubezenska zabloda, pa…. papir, namenjen tisku te knjige, bi bilo bolje namenit izdelavi WC-papirja. bi bilo več koristi.
pred leti sem v silni potrebi po nečem kriminalnem začela brat umotvor z naslovom Tiha voda (amerikanska wannabe pisateljica Tami Hoag). o kakšno sranje. sem vztrajala samo zato, ker sem ves čas upala, da bo bolje. pa ni bilo:-( daleč največje sranje, ki ga je notri napisala, gre nekako takole (prvoosebno pisanje): ta-in-ta moški mi je sicer zbujal nevemkakšne negativne občutke, mi je bil zoprn in sploh, ampak telo je mislilo po svoje, zato sem se pač dala z njim dol. ej!!!! pa kakšne laži so to??? če ti je nekdo zoprn, kakšna mazohistka pa moraš bit, da se mu daš povaljat? če pa ni tako, pa bodi poštena in reci, da te tip privlači pa pika. celo pisanje je skrpucalo in konec.
saj res, pa še umotvor neke slovenske, eh dobro, pisateljice Darje Hočevar. Vroče poletje. prebrala natanko tri strani, nato začela besno renčat in gledat, koga bom napadla namesto omenjene pisunke. k sreči ni bilo nikogar v bližini.
Meni je pustila slab okus knjiga Operacija direkt A.Jud, ki je tudi nisem zmogla prebrati do konca. Ni mi všeč, kadar ljudje pljuvajo po drugih ljudeh.
Iz istega razloga mi je pustil slab okus zgornji zapis Klikakloke. Ne vem, kdo je Darja Hočevar, prvič slišim zanjo, toda tako osebno žaljiv napad nanjo, pa kakršnakoli je že ta njena knjiga, je pa tudi že malo prehudo.
kar je res, je res! saj si ti tudi “napadla” A. Jud zaradi tega, kar ona počne v svojih knjigah. kje je tu razlika??? če je knjiga zanič, je pač zanič, zakaj se to ne bi smelo povedat? verjetno je vsak, ki takole nekaj pošlje v svet, pripravljen tudi na kritike, ne le na pohvale. sploh pa nisem rekla nič drugega kot to, kako sem se počutila po prebranih treh straneh. ne vem, kaj je tu tako žaljivega.
No, no, Klikakloka, ne tako “na nož”! Osebno nimam nič proti temu, če nekdo “raztrga” neko knjigo. Kam bi pa prišli, če bi bilo vsem vse všeč. Če je neko pisanje podn, je pač podn! Razliko pa sama vidim v tem, da ti nisi označila samo knjige kot zanič, ampak si se (samo po treh prebranih straneh) zaničljivo izrazila o njeni avtorici. Takšne je vsaj moje dojemanje zapisa.
Prebujna domišljija Olivie Joules. Se mi je zdelo nekaj na izi brat (Dnevnik BJ je bil še kar berljiv za na off) zato sem, haha, neumno ženšče, s svetlobno hitrostjo pograbila še to; če je avtorica Helen Fielding, bo pa že znosno in recimo celo prebavljivo. Ampak tak pofl, kot ga je v tej knjigi naštancala HF… Žalost! Raje še enega Wintona prežvečim…