In ti fantje so kasneje dobili tudi odškodnino za LASTNE čustvene bolečine (!), ki so jim bile povzročene zaradi suspendiranja od pouka (itak so potem lahko nadaljevali v isti šoli). In kje so bili takrat vsi ti ljudje, ki se zdaj ogorčeno dvigajo proti “nemorali”? Sami so (z davkoplačevalskim denarjem in na “ukaz” sodišča) celo nagradili mučitelje živali. In vse to v resničnem življenju, ne v fikciji literature. (Sicer pa je to le drobec, sicer posebej oster in boleč, v morju grozodejstev, ki se dnevno dogajajo, ja, tudi pri nas, pri naših otrocih, in to seveda večinoma brez možnosti, da bi kdo o tem z njimi resno, zrelo podebatiral.)

Kerstin – čestitam. Odlično vržena rokavica.

Vsak dan lahko ( vaši) otroci gledajo brutalne, krvave prizore v filmih. Vsak dan je ne vem koliko otrok zlorabljenih (in ne zatiskajte si oči, da ni tako celo v vaši neposredni bližini), vsakodnevno nas z vseh strani oblegajo grozovite podobe. Vse je dovoljeno. Samo ne govoriti o tem. In nikakor pisati. Kako sta že rekla Andrej Predin in dr. Dragica Haramija? Najprej so prepovedane knjige. Potem so prepovedani ljudje … Kdor je sposoben zrelega razmišljanja, mu omenjeni knjigi gotovo nista sporni. Kdor ne zna razmišljati, se bo na tem forumu junačil z moraliziranjem in pljuval po tovrstnem čtivu, v danem trenutku pa morda udaril svojega najbližjega. Fizično ali z besedo. Če ne poznate tovrstnih situacij, še ne pomeni, da jih ni. Četudi so le v knjigah. Preveč tovrstnih zgodb poznam. Žal, ali na srečo, ne iz pripovedovanj.

Umetnost človeku nastavlja zrcalo, nikakor ne slepil! In če si je kdo upal spregovoriti o tabu temah, so to vselej bili umetniki; izražajoči z besedo so seveda vselej na udaru. Kdorkoli pač stopi iz množice, naj pričakuje udar množice.

Ob prebiranju literature Vitana Mala se zdi tale Predinova knjiga popolnoma čista in nedolžna. Malove knjige pa so predpisane z učnim načrtom pri pouku slovenščine za devetletko. Tole je samo nekaj prepisov. Odlomek iz njegove zadnje knjige: http://www.ljudmila.org/siqrd/2010/01/vitan-mal-napacna-odlocitev/

Prepis: “Muri je zabevskal. … Vrh nasipa sta Evgen in Rok naletela na teniško krilce in nič manj belo majico. Dobro sta vedela, čigave so cunjice! Muri jih je temeljito prevohal. Rok mu je početje zavidal – kaj bi dal, da bi se znašel na njegovem mestu! Izkoristil bi pasje pravice. str. 38

“Muri je ponovno zabevskal. Pustil je Katarinina oblačila in se vrinil med para golih deških nog; obstal je nepremično, z usločeno prednjo tačko, kakor lovski pes na preži. Tudi tisto, kar sta počela (Rok in Evgen) v kabini, ni bilo za dekletova ušesa, ampak saj nikjer ne piše, da bi morala poznati vsa njuna pota!” str. 40

“Zato si je oddahnil, ko je s sprevodom vred krenil k izkopanem grobu. Tam jih je čakal kamnit angelček Juretove velikosti. S prstom, najedenim od zoba časa, je kazal pod nebo in se ob tem skrivnostno smehljal. Kratka srajčka mu je odkrivala deško oglate, še ne povsem izoblikovane noge. S svojo podobo je deloval tako navihano, da Nejc nekaj časa ni umaknil pogleda z njega.” Str. 123

Iz Vitan MAL, 1996: Nedelje nekega poletja. Prešernova družba, Vrba. V: Mojca HONZAK, 1999: Dober dan življenje: berilo za sedmi razred osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga. Ponatisi 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005.

Hodil je z mojo mamo. Z menoj je bil ves čas prijazen, da ne rečem sladak. … Hotel je, da mu sedem v naročje. … Najprej (ga) je hvalil, kako je lepo ogorel od sonca, potem pa mu je segel za kopalke. Obljubil mu je tristo tolarjev če se mu pusti božati.
Bil sem radoveden, kaj hoče od mene. Tako lepo je znal božati. Segel mi je pod kopalke, takrat pa je začel sopsti kot lokomotiva. S tako silo me je zagrabil, da me je zabolelo po vsem telesu. Šele potem sem ušel. Zvečer sem našel pod blazino tri stotake, njega pa ni bilo več.
Vitan MAL in Jernej TOMEC, 1994: Hitro, hitreje. Ljubljana: Prešernova družba.

Tadej je res utihnil. Popolnoma nemočen se je vrnil k merjascu. Spustil se je na trebuh in ni ga motilo, ko so se njegove mehke dlačice spletle z ostrimi merjaščevimi kocinami. Str.116
Začutil je bradačevo dlan, kako je zašla med lase. Božala ga je in ni se ji izmikal. Čemu bi se branil nežnosti? In ni se ji niti umaknil niti takrat, ko je zdrsnila na zatilje in od tam na še skoraj dekliško nežno roko. V višini komolca je našla pot pod odejo do njegovega gibkega telesa. Str. 117

Gol kot dojenček je ležal na ščetinah, okrog njega se je razleglo smrčanje in hropenje. Str. 118
Vitan Mal, 1985: Baronov mlajši brat. Ljubljana: Prešernova družba. Ilustracije so delo avtorja Vitana Mala.

In avtor je predpisan z učnim načrtom. Ali se lahko starši temu upremo?

Spoštovani mm2011,

najprej dober večer.
V nadaljevanju pa le nekaj vrstic v razmislek ( in naj Vas slednje nikakor zbodejo k misli, da pametujem, to ni moj namen).

Vitan Mal je samosvoja zgodba, ki nima s Predinovo knjigo nič skupnega. Razumem zaskrbljenost, ki jo omenjate, a namen tovrstne literature ni otroke oziroma bralce pripraviti do takšnega početja ampak do kritičnega zavzetja mnenja, do katerega bi jim naj pomagali tako učitelji kot tudi starši. Starši v prvi vrsti. O teh stvareh se je treba pogovarjati, ker se dogajajo. Resnično se sprašujem, kje ljudje živite? Žal, kot sem omenila že nekajkrat, si Slovenci prevečkrat nadenemo plašnice kot karkoli drugega. Najslabše, kar lahko storite, je doseganje moči, s katero se takšna in podobna literarna dela ukinejo ali celo prepovejo. Literatura ostaja skozi zgodovino edino polje, ki dopušča preživetje prepovedanih tem: spolno nasilje, alkoholizem, vse vrste zlorab, celo homoseksualnost, religijska in rasna raznolikost ostajajo pri Slovencih odrinjene teme, njihovi avtorji pa so kljub navidezno naprednemu času še vedno preganjani in žigosani. Nikakor s temi besedami ne zagovarjam dejanja Vitana Mala. Njegovo početje je strahotno in ga je treba kaznovati. A starši pojma nimate, kaj vse počnejo vaši otroci. Ali kaj vse se jim dogaja. Morda je najhuje od vsega, da počnejo marsikaj moralno spornega ali se jim kaj takšnega dogaja ravno zato, ker je prepogost odziv staršev kričanje, panika ali celo ultimativna grožnja. Tudi zaradi knjige, ki jo berejo. Naj berejo! Če berejo knjige, bodite brez skrbi, da razmišljajo. Se vam ne zdi bolj potrebno, kot upirati se predpisanemu čtivu, delovati v smeri, ko bodo VSI starši vzor svojim otrokom? Z dejanji, odkrito komunikacijo in nezaslepljenim odnosom do sveta, v katerem očetje posiljujejo svoje sinove in hčere, in to počnejo, medtem ko njihove žene držijo deklice za glavo z besedami: “Potrpi, saj bo hitro mimo.”

Vitan Mal je bolnik. A če otroci ne bodo izvedeli za te stvari v knjigah, se bojim ( IN NISEM osamljena v tem), da se bodo dogajale še naprej nenadzorovano.

Pogovarjajte se s svojimi otroci o stvareh, z nami mnogimi se ni nihče in smo krutost doživljali v mnogih oblikah.

Knjige so mnogokrat edini način za odpiranje marsičesa. Papir pa prevečkrat edini sogovornik zlorabljenih.

Bodite dobro,
S.

mene pa zanima kje bi dobil obnovo za knjigo oči če na pa vsaj pasje oči

Kujen,

ne razumem prav dobro, ali pač; potrebuješ obnovo za?

Pozdrav,
S.

Haha, tule bomo počasi doktorirali z dokazovanji in protidokazovanji, kako bosta ti knjigi pokvarrrrili našo mladino – pri tem pa smo pozabili na drobno malenkost: da jo bosta lahko pokvarili, ju morajo vendar prebrati! Obnova pa je, kot vemo, povsem druga stvar kot dejansko branje knjige, obnova je, kot bi gledal sliko prekmurske gibanice, ne da bi jo kdaj sploh pokusil … in tako vse skrbi, da bi se “zredil” ali dobil “diabetes”, odpadejo. Ah, že Šejki je vedel – veliko hrupa za nič. :))

Tudi ta forum je pripomogel k ponatisu knjige Na zeleno vejo. Zato je bil tokratni hrup več kot dobrodošel za avtorja.

ta knjiga oči je delno zanimiva,delno pa zelo dolgočasna in brezvezna.notri je zelo dolgočasna vsebina razen občasno ko besedilo razumem.se pravi da je knjiga tudi teško razumljiva.
knjiga na zeleno vejo ka je zelo vredu knjiga ampak je veliko kletvic ki pa škodujejo nam mladim.
v tej knjigi bi lahko bilo veliko stvari izraženih brez kletvic.Naprimer:”Spizdi prekleti peder”,bi lahko bilo izraženo s besedami:”pojdi stran nesramnež ali pojdi vstran,nisi zaželen”
To je moje mnenje o teh dveh knjigah saj sem ju tudi prebral.

lep pozdrav!

lepo da te skrbi za knjižno slovenščino, mislim pa, da bi velika večina ‘nas mladih’ podala izjavo da serješ, dedek pa dodal: klamfe

Simona,
mislim, da me nisi razumela … S hrupom, ki je bil “za nič”, se seveda navezujem na “kvaren vpliv”, ki ga imata knjigi na naše nedolžne, pridno beroče otročiče … Če nekdo nečesa niti ne prebere, je čisti nesmisel jadikovati ali bentiti, kako grozno knjigo naj bi prebral. 🙂 (celo če bi bila res grozna) Stvar je seveda karikirana ob dejstvu, da celo v tole temo kapljajo priprošnje k Bogu obnove.

(Da ne bo kdo rekel, da imam slabo mnenje o naših otrocih. Ne, samo svetniškega sija nad njihovimi glavicami ne vidim.)

men se zdi de bi knjige za 6. in 7. razred res morale bit bolj zanimive saj v solzicah men ni blo nč zanimiuga npr. tone partljič:slišal sem kako trava raste je bolj zanimiva in zabavna tako da upam da bo naslednje leto kej zabaunejšega za branje ker me te knjige niso navdihnile in pritegnile k branju

Kerstin,

sem te razumela. Mislim, da sva na istem bregu. In to je vse, kar bom na tem forumu še napisala.
Vsem vse dobro,
S.

hipi, napisal si: Naprimer:”Spizdi prekleti peder”,bi lahko bilo izraženo s besedami:”pojdi stran nesramnež ali pojdi vstran,nisi zaželen”

sam pa predlagam, da bi bilo najbolje vnesti čistunski prevod: “odidi nezaželeni homoseksualec!” razen, če je avtorjev alter ego še bolj prefinjen: “odidi nesramni gej, ker če ne boš odšel, bom proti tebi zamahnil z aranžersko lutko ali pa vate vrgel svojo zadnjo skico modne kreacije!”

čestitke za zadrtost, ki jo kopiraš od svojih staršev. upam, da ju takrat, ko se osvobodiš te starševske nagonske cenzure (tisti, ki ste starši, zaprite gobce, saj ne veste o čem govorim), ne boš sovražil.

Pozdravljeni.

Simona K. Z vami se popolnoma strinjam. Meni osebno je bila knjiga oči najboljša knjiga kar sem jih kdaj prebral(no mogoče malo pretiravam9), res pa je, da nekateri res ne prenašajao mučenja in jim je bil to izgovor, da niso prebrali knjige in niso šli na tekmovanje. Meni se je knjiga Oči zdela prežeta z ljubeznijo, sočustvovanjem, trpljenjem in težavami mladine, Nasprotno pa bi pograjal kjingo Na zeleno vejo. Ta knjiga bi mi bila zelo všeč, če pisatelj ne bi pretiraval s kletvicami in perverznostjo. Veliko jih komentira, da je tak sleng s sočnimi kletvicami blizu nam mladim. To je res, toda sam sem mnenja,da se mnogo mladih ne izraža tako vulgarno kot je opisano v knjigi, res pa je , da je v našem slengu preveč kletvic, ki jih jaz NE UPORABLJAM. Kako mislite, da se je počutila učiteljica, ko smo brali iz knjige in prišli do stavka:”Imela je tako p**ko, da bi jo lahko fuk**o 5 črncev na enkrat”. ????¨!

Tako razmišljanje sem vključil v moj razlagalni spis in sem dosegel 1. ali drugo mesto na šolskem tekmovanju.

PS: knjigo Oči, pa bi priporočil vsem, ki imate dober želoden. Ko sem jaz prebral to knjigo sem bil osupel nad njeno odličnostjo. Knjiga je prvorazredna, res pa je,da je nekateri z razlogom nočejo brati.

Ampak: Česar Janezek ne ve, tega ne pozabi.

@Primož.F, 8.C, OŠ Bršljin

S tvojim postom se strinjam le v tem, da je v tej knjigi veliko preveč kletvic. Res je, da jih maldi uporablja(m)jo ampak tako veliko pa tudi ne.
Knjiga Oči pa ne vem zakaj naj bi bila prvorazredna. Ali zato ker je avtor zmožen, da nevemkolikostrani naklada o tem zakaj so dali miši ime Jezna? Sigurno Oči niso tako kvalitetne.
In še nekaj kar velja za obe knjigi. Veliko preveč kažejo kako vsi mladi kadijo in se drogirajo. To ni res. V našem razredu kadi samo 8% učencev (2 od 24) in to sigurno ni tako kot je pisano v knjigi. In, da še nekaj povem kot ti: to razmišljanje sem vključil v razlagalni spis in se uvrstil na regijsko.

tole našo zlato mladino pa malo jebe slovenski pravopis; kaj je šele z razumevanjem, pisavo in izgovorjavo angleškega jezika, o kateri teče debata v sosednji temi?

Ok, če pustimo ob strani dejstvo, da beremo poste na forumu, ti jaz kot lektorica povem, da sta me oba zadnja prispevka osmošolcev totalno presenetila, ker je bilo v obeh le par zatipkov in nekaj manjkajočih vejic. Poznam odrasle, ki za objave v časopisu/reviji oddajo veliko večji zmazek.

Berimo berimo..

Popolnoma se strinjam s tvojim mnenjem. Točno to, kar si ti napisal v svojem postu, sem jaz napisal v drugi temi. Vesel sem, da imava skupno mnenje. Sam redkokdaj uporabim kakšno kletvico, v našem razredu pa ne kadi noben. V postuv drugi temi sem napisal da, je pisatelj v knjigi pretiraval s kletvicami in spolnimiprizori in redki se izražajo tako brutalno in nemoraln

PS: Se opravičujem za nesporazum

No tole sem napisal v drugi temi

P.F, 8.C, OŠ Bršljin
Re: Cankarjevo tekmovanje – rezlutati

19.12.11 21:37
Jaz vam lahko opišem kaj smo morali napisati.
Navodila so zmeraj kratka in jedrnata. Ponavadi je treba napisati razlagalni spis.
Prebrati smo morali dve ostudne in perverzne knjige, ki sem jih v mojem spisu močno pograjal.
Knjiga Oči opisuje mučenje živali, a v njej je prepleteno sočutje, ljubezen in žalost, kar so moji sošolci opisali kot gnus, meni pa se je ta knjiga zdela zelo realna in prepletena s čustvi. Lahko rečem, da je to najboljša knjiga kar sem jih prebral, čeprav je pa res po domače rečeno prenagravžna za branje tistim, ki ne prenašajo mučenja, krvi.

Druga kjinga Na zeleno vejo pa je udarec v prazno. Napisana je v mariborskem slengu, je polna kletvic in to ne takih kot so pizsa, kurac ampak mnogo hujše. Opisuje golo spolnost, mamila in druge ilegalne stvari. Eden citat iz knjige. “imela je tako p***o, da bi jo lahko fu***o pet črncev na enkrat” se mi NE ZDI PRIMEREN ZA BRANJE OSNOVNOŠOLCEV. Marsikdo izmed mojih sošolcev se zaradi izbora teh dveh knjig ni udeležil tekmovanja. Res pa je, da druga knjiga ni bila obvezna.

P.F, 8.C, OŠ Bršljin

Hm, katere pa so te kletvice, ki so hujše od “pizse in kurca”? Saj lahko namesto posameznih črk spet uporabiš druge znakce, bomo že razbrali – če želiš, seveda. Res me zanima, kaj je “mnogo hujše” od teh dveh vulgarizmov. (Če misliš fu*, ga sama uvrščam v isto kategorijo, amaterka, kakršna pač sem. Navsezadnje brez prvega in drugega ni tretjega. 🙂
Ni mi jasno – dve ogabne knjige, potem pa Oči ful hvališ? Torej – “ogabna knjiga, ki mi je ful všeč”?? Še nečesa ne razumem – si bil na tekmovanju prvi ali drugi? Vam tega ne povedo? (“Dosegel sem prvo ali drugo mesto na šolskem tekmovanju.”)

Ko berem Primoževo mnenje, se znova zavedam, kako zelo odrasli lahko vplivamo na mnenje mladih. Morda še najbolj takrat, ko ravno ne bi hoteli oz. ko ravno ni najbolje! Ali pa so naši mladostniki (če seveda amatersko posplošim teh nekaj redkih prispevkov, ki so jih (?) objavili tu) res lokalnacionalisti (knjiga je strel v prazno, ker je napisana v mariborskem slengu), puritanci (polna kletvic), ali v razbiti vazi res vidijo samo črepinje, ki jih je treba vreči v koš, ne pa tudi “kristalčkov”, prelivanja barv, zanimivih vzorcev črepinj, strukture stekla itd.? Potem je ta knjiga, poleg številnih kvalitet, ki s(m)o jih odrasli tako uspešno in docela skrili pred učenci, še en strel v polno. Kajti kar sem prej naštela, ni krivda knjige, ne Zelene veje ne nobene druge, temveč je krivda za takšno dojemanje drugačnosti v naši vzgoji. Vzgoji staršev, vzgojiteljev, učiteljev in družbe. Knjiga Na zeleno vejo je to izpostavila in prikazala mnogo glasneje in učinkoviteje kot marsikatera sociološka analiza. In tisti strašni citat (človek bi mislil, da je vsakomur jasno, da gre za hiperbolo oz. pretiravanje, da ne govorim o tem, kako in kam je umeščen in kakšni sta reakciji protagonistov na ta citat, česar pa seveda nihče od zvesto citirajočih niti slučajno ne omeni!!), ki ga vlačijo po vseh tozadevnih forumih in po medijih in še kje – naj nekaj vprašam. Kolikokrat je ta citat zapisan v knjigi? In kolikokrat so ga (zlo)rabili moralisti?

V Ptičji pesmi (Anthony de Mello) lahko preberemo zgodbo “o tej knjigi”, kot se dogaja že od začetka človeške “morale”. Dva meniha, ki se po pravilih reda nikoli nista smela dotakniti ženske, sta prišla do narasle reke, tam pa je čakala tudi ženska, ki ni mogla čez. Prvi menih je prečkal reko, drugi pa si je žensko oprtal na hrbet in jo prenesel čez. Ko sta nadaljevala pot, je prvi menih drugemu nenehno očital, kako je mogel prekršiti pravilo in se dotakniti ženske. Drugi menih je molčal. Po dobri uri njegovega negodovanja pa mu je odvrnil: Jaz sem tisto žensko odložil na bregu reke. Zakaj jo ti še vedno nosiš s sabo?

K.

Kerstin, saj po svoje ti dam prav. In tudi nisem zelo prepričana, koliko tehle postov osnovnošolcev, so res napisali osnovnošolci… Ampak dejstvo je, da je Na zeleno vejo knjiga, ki opisuje mladostnike v nekoliko starejšem obdobju (če me spomin ne vara nekako druga polovica srednje šole) in predvsem to sploh ni mladinsko leposlovje, ampak roman za odrasle (glej tudi post od Pionirke nekje bolj na začetku tele kače, pa tudi naše tekmovanje za Zlatega Molja konec koncev). In zato se sprašujem, ali je bilo tega res treba.

Jaz pa sem prepričan, da so jih, in to slabo. Vsebinsko me sicer prav nič ne motijo (mnenja so pač različna in tako je tudi prav), v nasprotju z našo drago Kitko pa me moti njihova slovnična malomarnost in nebrižnost (razmak med besedami, presledki, velike začetnice, vejice, pike, pravopis, pregibi, sklanjatve, ni da ni). Če vse to imenuješ zatipek, je to potuha par exellence in se bodočemu slovenskemu lektorstvu obetajo zelo zelo hudi časi. Da o mamicah in očkah, ki svoje nadobudneže spremljajo na vpis na fakulteto (če potomcev ne bi bilo sram, bi jih njihovi starši najraje držali za ročico), sploh ne izgubljam besed. Enka, spomin te vara. Za-ključek osnovnošolskega izobraževanja, če se ne motim. Knjiga ‘paše’ med mladinsko, ne ravno leposlovje, književnost pa sigurno.
P. S.
Med odmori za malico pojdite na sprehod v bližnjo okolico OŠ in prisluhnite naši zlati mladini.

Hja, jaz imam doma najstnico, ki veliko bere in dobro piše, pa sem od nje dobila že tak SMS, da me je na rit vrglo. Sem ji tudi povedala, da si tako sme dopisovati s svojimi sošolci, meni pa naj piše v normalni slovenščini. Ampak zato tudi vem, da so pri spletnih komunikacijah strašansko malomarni oz. da ne znajo še ločiti med različnimi naslovniki – ker jih tega v šolah skoraj ne učijo! Zato pravim, da sta me zadnja dva (v množici prej videnih najstniških prispevkov, ki so bili preprosto napisani v trenutno veljavnem mladinskem slengu, v katerem moraš pisati, če naj ne boš zasmehovan) prispevka še kar pozitivno presenetila. (Naravnost povedano: ne hipijev prispevek, ampak prispevek Primoža F. in še enega, ki ga ta hip ne najdem. Še enega tekmovalca.)