Knjigarna in papirnica Nebotičnik in osorna šefica
Kako bi se odzvala – kdo bi vedel – najbrž odvisno od razpoloženja … Vsekakor pa lahko ena sama nova oseba vrže slabo luč na vse ali pa celo uniči vzdušje v štacuni. Spomnim se mame, ki je vselej, ko je izbirala nove zaposlene, na zelo visoko mesto uvrščala svoj občutek, ali se bo novi kandidat ujel z ostalimi. Njen rek je bil, da lahko en sam napačen zaposleni iz kolektiva naredi kurnik.
Okrog naše tržnice je cel kup lokalčkov, vsi pa se najraje gužvamo v enem samem, čeprav moramo počakati na prazno mizo, največkrat pa kar prisedamo. Kava je v njem najdražja in najboljša. Pa ne hodimo tja samo zaradi dobre kave, ampak predvsem zato, ker strežejo ultra prijazne punce, že leta iste, kar najbrž pomeni, da so spodobno plačane. Enako (nenarejeno) prijazne so tudi tiste, ki se menjujejo pogosteje in delajo samo ob nedeljah, najbrž študentke. Vse že po nekaj obiskih vedo, kdo pije kakšno kavo, kdo rad dobi še časopis … Ko gledamo fuzbal, basket ali OI, vsaki stalni druščini prihranijo “njeno” mizo, vedno nas presenetijo s skledico čipsa, oliv, češenj … Skratka, ta lokalček nam je postal nekakšna dnevna soba na prostem – in to samo zaradi teh punc. Mislim, da bi bila tudi sama enako razočarana kot ti, če bi se med njimi znašla kakšna zoprna …
Barbara, tudi jaz bi najbrž naredila isto kot ti – “zbežala” z zelo zoprnim občutkom pri srcu (in/ali v želodcu), doma pa bi me jezilo in bi stvar zapisala vsaj na splet. V resnici pa bi bilo najbrž najbolje “na licu mesta” neprofesionalni in nevzgojeni “gospe” povedati – v razumnem tonu, brez vpitja in žaljivk – kar ji gre. Lahko bi napisala tudi “pritožno pismo” njenim nadrejenim. – V času krize se te stvari odvijajo drugače, kot bi pričakovala zdrava pamet. Ta bi namreč mislila: če je vse teže dobiti delo oz. naročila, stranke …, se bodo vendar še bolj potrudili. Ampak jok! Zakon, ki deluje v takih razmerah, je zakon ponudbe in povpraševanja ali preprosteje – konkurence. Vse manj je je, vse slabša je ponudba (kljub visokim cenam). Zakaj se je v “tvoji knjigarni” znašla “glasna gospa”, je seveda vprašanje zase. Morda za slabšo plačo? Slabše delovne razmere (št. ur itd.)? Da se razumemo, to niso opravičila za njeno vedenje, pač pa kvečjemu možni razlogi za njeno besnenje. Ja, ena glavnih stvari, s katerimi recesija pomete, je – kakovost.
Zanimivo, kaj vse doživljamo v isti trgovini… Živim v bližini Nebotičnika in se pogosto ustavljam v tej knjigarni, pa ne samo zaradi lokacije temveč tudi zato, ker imam dobre izkušnje s prodajalkami tam, ki so ustrežljive in ljubeznive tudi, ko smo čakali pred šolskih letom v vrstah. Še delovni zvezek so mi zamenjale, ker je mož kupil napačnega, pa nismo imeli računa. Se je menda prodajalka spomnila moje hčere.
Pretiravaš. Vsakdo ima lahko slab dan. Ne postavljam se na nobeno stran vendar, da bi se pa spuščala v takšne podrobnosti, pa mi ne pride na mislel. Če se bi meni zgodilo kaj takšnega, se s tem ne bi preveč obremenjevala, še posebej če bi se mi to zgodilo v Nebotičniku. Tudi sama pogosto zahajam tja in moram priznati, da je vzdušje vedno odlično, osebje zelo prijazno in pripravljeno na pogovor in svetovanje in vsaj jaz imam vedno občutek nekakšne dobrodošlosti in se mi je že zgodilo da sem bila med knjigami tudi že več kot dve uri. Skratka, takšna zadeva ne more spremeniti vsega tistega dobrega ki ga nudi ta knjigarna 🙂
To gre za knjigarno nasproti Šestice, kajne? Kupujem kakih 5x letno tam razne obrazce pa za mularijo za šolo in za rojstni dan kakšnjo knjigo, tako, da nisem tako poredko tam pa nisem nikoli zaznal kakšnega podobnega izpada, kot ga opisuje gospa zgoraj.
Upam, da ni v ozadju kakšna osebna zamera do gospe predvsem pa, da se je obrnila neposredno na vodstvo Mladinske knjige. Za konec pa samo v razmislek: nihče od nas ne ve, kaj je rekla tista ‘nemogoča stranka’ prodajalki. Vsi vemo kakšne zahteve in želje imajo nekateri ljudje, je pa na drugi strani to tudi res, da so prodajalci na dnevni ravni toliko bolj izpostavljeni takim strankam in morajo biti sposobni prenašati takšne izpade in razne provokacije – a ne za vsako ceno.
Meni se pa zdi, da ima začetnica teme neke osebne zamere do te osebe oziroma prodajalke, kar se mi ne zdi pošteno.
Stranke znajo biti zelo nadležne, se strinjamo?
Lahko bi prodajalki na licu mesta povedala, da njen odziv s komentiranjem ni primeren, če je bila tako zelo zgrožena ali zahtevala knjigo pritožb oziroma poklicala na Mladinsko knjigo, poslala po elektronski pošti pritožbo.
Torej naštela sem vsaj 4 alternativne ukrepe in poti, a zgleda je ženski v večje zadoščenje, da oblati prodajalko in trati čas za pisanje in odpiranje teme na forumu. Že tako se preveč negativnega piše zadnje čase tukaj.
Ali je primerna ali ne naj odločijo odgovorni. Če je tako obupna, nad njo bdi nemalo pritožb, v kolikor je to prva pritožba čez njo, pa je tudi zanjo to dobra lekcija.
iz kodeksa poslovnega bontona:
Glede na to, da na delovnem mestu preživimo navadno več časa kot doma, je tudi tu koristno ustvariti klimo, v kateri se bomo vsi dobro počutili: mi, sodelavci in naše stranke. V poslovnem svetu je olikano vedenje in gostoljubje pomembno, saj je od našega vedenja v veliki meri odvisno, ali bo stranka zadovoljna, ali bo ostala stranka našega podjetja ali se bo morda raje odločila za kako drugo oz. ga bo pohvalila tudi prijateljem in znancem.
Temeljno pravilo poslovnega bontona je, da smo do sodelavcev in strank vedno obzirni, prijazni in spoštljivi, četudi vsi niso osebe, ki bi si jih v privatnem življenju želeli za prijatelje. Da bi tako klimo lahko ustvarili, je smiselno, da vsi v podjetju poznajo pravila poslovnega protokola in bontona. Seveda pa pravila niso vse; ravnanje zaposlenih je odvisno od situacije. Tako naj bo osnovno vodilo, da je olikano vedenje koristno, pošteno in prijetno.
…osebje naj se tiho pogovarja, VSI pa morajo prvi pozdraviti gosta, ne glede na to, kje ga srečajo. Osebje morajo poskrbeti za odpravljanje pomanjkljivosti in drobnih napak, ne da bi čakali, da bo zanje poskrbel tisti, ki je za to plačan ali stranka….Stranka je v gosteh pri vseh zaposlenih!
Na nepravilnosti pri delu ali v odnosih med ljudmi, o organizaciji dela ipd. lahko opozorite nadrejenega in sodelavce na sestankih. Ni primerno, da razglašate svoja stališča po telefonu, »po hodnikih« podjetja, saj tako lahko škodite medsebojnim odnosom med kolegi, vašim kolegom in vam samim, nenazadnje pa tudi ugledu podjetja .
Delam v gostinstvu in provokacij je veliko iz strani šefa kot gostov, ki manipulirajo kako so zmenjeni s šefom to in to… ah, ne bom nadaljevala.
Prav je, da na delovnem mestu delajo ljudje, ki so sposobni delati v prid podjetju, kar zajema tudi poslovni bonton.
Da ne boste preveč napihnili vsega skupaj – dejstvo je, da je ta šefica po nepotrebnem na glas komentirala in izrazila zaprepaščenost nad stranko. Lahko, da je stranka res bila težka ali pa tudi ne in je težava v šefici. To naj razišče in presodi Mladinska knjiga, ne razumem, zakaj vam je v tak užitek premlevati težave drugih ljudi.
Kot, da sami niste nikoli neprimerno odreagirali na delovnem mestu. Čustva naredijo svoje. Seveda se pa strinjam, da v kolikor se to ne zgodi izjemoma, kaže, da oseba ni primerna za delovno mesto, ki ga opravlja.
Pa s tem ne merim na to šefico, govorim na splošno za vse, ki delamo z ljudmi.
Nepotrebne razprave, ker ne boste ničesar rešili. Dejstvo je da znajo bit nekatere stranke hudičevo zoprne in tečne kar zna bit kak moment hudo moteče. Odziv prodajalke je bil kakršen je bil o tem kako naprej bodo odločali verjetno na Mladinski knjigi. Samo pa ne more ta dogodek narediti negativni vpliv, da ti enostavno ne greš več v to knjigarno. Jaz temu ne dam takšnega pomena. Meni je Nebotičnik huda knjigarna in vedno znova rada zahajam tja, ker je atmosfera dobra in prodajalke so izredno prijazne. Izbor knjig pa najboljši 🙂
iz kodeksa poslovnega bontona:
Glede na to, da na delovnem mestu preživimo navadno več časa kot doma, je tudi tu koristno ustvariti klimo, v kateri se bomo vsi dobro počutili: mi, sodelavci in naše stranke. V poslovnem svetu je olikano vedenje in gostoljubje pomembno, saj je od našega vedenja v veliki meri odvisno, ali bo stranka zadovoljna, ali bo ostala stranka našega podjetja ali se bo morda raje odločila za kako drugo oz. ga bo pohvalila tudi prijateljem in znancem.
Temeljno pravilo poslovnega bontona je, da smo do sodelavcev in strank vedno obzirni, prijazni in spoštljivi, četudi vsi niso osebe, ki bi si jih v privatnem življenju želeli za prijatelje. Da bi tako klimo lahko ustvarili, je smiselno, da vsi v podjetju poznajo pravila poslovnega protokola in bontona. Seveda pa pravila niso vse; ravnanje zaposlenih je odvisno od situacije. Tako naj bo osnovno vodilo, da je olikano vedenje koristno, pošteno in prijetno.
...osebje naj se tiho pogovarja, VSI pa morajo prvi pozdraviti gosta, ne glede na to, kje ga srečajo. Osebje morajo poskrbeti za odpravljanje pomanjkljivosti in drobnih napak, ne da bi čakali, da bo zanje poskrbel tisti, ki je za to plačan ali stranka….Stranka je v gosteh pri vseh zaposlenih!
Na nepravilnosti pri delu ali v odnosih med ljudmi, o organizaciji dela ipd. lahko opozorite nadrejenega in sodelavce na sestankih. Ni primerno, da razglašate svoja stališča po telefonu, »po hodnikih« podjetja, saj tako lahko škodite medsebojnim odnosom med kolegi, vašim kolegom in vam samim, nenazadnje pa tudi ugledu podjetja .
Barbara_ Da še jaz dodam; Lahko imensko napišem kdo je šefica tam ker jo poznam ker skoz tam kupujem (mogoče dlje in več kot ti), in BOLJŠE prodajalke in šefice kot je ta v MKju težko najdeš, lahko si vsak takšen kader želi… Kaj pa je pripeljalo tebe do tega da si napisala tako dolgo pismo, to pa samo ti veš.
In mene bi bilo na tvojem mestu malo sram, da bi takole pisal javno, nekaj, kar ni sploh res! In to resno mislim.
In naslednjič preden takšne bedarije pišeš, spij kozarec vode, pojdi tečt za eno uro ven, pa ne piši neumnosti!