knjiga vseh knjig
Podobno kot pravi Oja, ni je knjige, o kateri bi lahko rekla, da bi mi lahko zadoščala – katero koli bi že vzela na samotni otok, bi se mi po nekaj letih najbrž malo zagnusila, pa če bi bila še tako genialna.
Poleg tega človek v različnih življenjskih obdobjih isto knjigo doživlja povsem drugače: kar mi je všeč zdaj, pred leti ne bi niti povohala, knjige, zaradi katere sem bila nekoč pripravljena “žile rezat”, pa zdaj morda ne bi mogla niti prebrati do konca …
Skratka, mislim, da bi za samotni otok potrebovala najmanj priročno knjižnico.
Seveda so knjige, ki mi pomenijo veliko, tudi takšne, nad katerimi sem navduševala v najstniških letih in so mi enako všeč še zdaj, ampak raje kot eno samo knjigo s sabo ne bi vzela nobene. Tako bi bilo še najboljše – zame in za knjigo.
Huh, ta bi tudi zame bila težka. Že na dopust trogam toliko polnih vrečk knjig, da mož mojo vsakokratno “potujočo knjižnico” s fotoaparatom vestno zabeleži. In če ne morem preživeti najkrajših vikend počitnic z eno knjigo, bi to za življenje kar na sploh … nemogoče.
Kot pravi Katja, vsako obdobje ima svoje knjige, lahko ima tudi eno leto več obdobij in več knjig. Že ko na moljih potegnemo črto čez preteklo leto, ga ni (če me spomin ne vara), ki bi omenil eno samo, ampak jih je vselej kar nekaj.