Knjiga Letoviščarji
Začela sem brati to knjigo in naletela na primerke, ki so mi dvignili pritisk:
“Ta ženska me bo v grob spravila, je sama pri sebi besenla Helga.”
Ali ne bi bilo prav: spravila v grob?
“…Tri mesece bila sem v Ameriki…” Spet zamešan vrstni red besed.
In pa: “….kadijo na počivališčih ob avtocestah ali razpakiravajo kovčke v hotelskih sobah….”
Me mine volja, da bi brala naprej.
Če že prevajalka nima pojma, ali nimajo potem še lektorja?
“Ta ženska me bo v grob spravila, je sama pri sebi besenla Helga.”
“…Tri mesece bila sem v Ameriki…”
V prvem primeru je poudarek na “grobu”. Lahko bi jo torej spravili v norišnico. Pa na kant tudi, recimo. Ali pa ob živce.
V drugem primeru je prav tako poudarek na času, ki ga je oseba preživela v Ameriki. Tako da jaz, žal, ne zaznam napačnega vrstnega reda.
Ressna, upam, da si knjigo prebrala do konca in da se je izkazalo (kot v zgoraj omenjenem ukrajinskem primeru), da so slogovne “nepravilnosti” v njej z določenim namenom. Morda je želel avtor literarno osebo karakterizirati preko njenega govora, kajti iz govora se da razbrati marsikaj, npr. (ne)izobraženost, duševno stanje osebe …
Za sodobno češko književnost je značilno, da avtorji ne pišejo v strogem knjižnem jeziku, ker Čehom zveni rahlo arhaičen, ampak v nekakšni pogovorni češčini. Slovenski prevajalec ima potem precej težko delo, če hoče to čim bolje prenesti v naše razmere. Sama knjige še nisem uspela prebrati, zato ne želim preveč pametovati, poznam pa prevajalko, ki je odlična poznavalka češkega jezika, po izobrazbi pa diplomirana slovenistka, ravno zaradi tega težko verjamem, da so te napake kar koli drugega kot slogovno sredstvo. Naj te ne odvrnejo od branja, Michal Viewegh je res enkraten pisatelj in ti toplo priporočam v branje še ostala njegova dela.
Lep pozdrav.
No, tisto ….razpakiravajo kovčke… je v tekstu in ni kot premi govor, tako da ni možno, da bi bilo mišljeno kot značilnost govora nekoga. Ostalo pa, no ja, pogojno bi lahko sprejela kot tako. Knjige od takrat sploh nisem brala naprej. Malo zato, ker me je minilo, malo pa zato, ker nisem imela časa oziroma sem brala druge stvari. Sedaj jo bom vseeno podaljšala v knjižnici in se potrudila brati naprej, čeprav je zame merilo tisto, kar vidim in berem, se pravi, rezultati, ne pa, kakšen naziv in titulo je prevajalec dosegel. Skratka, bom brala naprej in poročala, če delam prevajalki krivico ali ne:)
Lp
Bojana Maltarić je predavateljica na filozofski fakulteti, in sicer na slovenistiki in bohemistiki. Jaz sem k njej 4 leta hodila na lektorat češkega jezika in lahko zatrdim, da je res profesionalka na svojem področju. Sama sem že poskusila prevajati iz češčine in ni enostavno, ker nam manjka zvrst jezika, ki bi bila primerljiva s tisto, v kateri pišejo sodobni češki avtorji.
Omenjene knjige še (vedno) nisem utegnila prebrati, ampak kot sem napisala že pred dobrim letom: ali so napake tam z namenom ali pa so preprosto zatipk. Zdi se mi, da sem ravno na tem forumu brala, da se od prevajalcev zahtevajo čedalje manj razumni časovni roki za prevod, in posledično je potem tudi manj časa za jezikovni pregled. Vsaj meni pa se zdi, da je težje najti napake v lastnem kot tujem pisanju. To je seveda samo moje mnenje.