Klikakloka: se strinjam, kar se tice Melisse P. – prebrala sem dovolj pornografskih standardov, da locim moski pogled od zenskega ..:>

lp, proxima

Vinko Moederndorfer: Ležala sva tam in se slinila ko hudič

Je še kdo bral? Dobra knjiga, ampak….le kje jih pobira:)

Tista zgodba o klošarjih me je res pretresla.

Lp

Knjige, zaradi katerih sem se večkrat popolnoma prepotena zbudila iz morastih sanj:

Susana Tamaro: Per voce sola
Lesley Pearse: Trust me
Berta Bojetu: Filio ni doma

Kitty

Mene pa je Parfum totalno prevzel (mimogrede, napisal Patrick Suskind). Nisem se mogla odtrgati od nje. Način pripovedovanja, opisi grotesknega, neljubljenega možakarja, ki ne čuti ničesar do nikogar, ki vse, kar lahko doživlja in občuti, je vonj vseh in vsega … ne vem no … mene je očaral

Zanimivo, kako knjigi, ki nam je pustila slab okus, ne moremo očitati, da ne bi bila vredna branja. Za Parfumu naj napišem, da sem ga prebrala po priporočilu kolegice – ki ga je označila kot dobro knjigo. Uboji najbolj dišečih deklet v želji izdelati parfum, s katerim bi pridobil tisto, kar je vedno pogrešal: ljubezen. Vendar je tudi meni pustila srhljiv vtis …

Je pa vsekakor polna slikovitih opisov različnih vonjav… Od teh se mi je najbolj vtisnilo v spomin opisovanje vonja dojenčkov: po nogah dišijo kot topel kamen, s pridihom vonja po maslu; kot piškot, namočen v mleko in kot karamele … Zares včasih z razlogom pomisliš, da bi jih lahko kar “pojedel”. 🙂

Parfum je bil meni strašansko všeč, pa sem ga brala konec osnovne ali začetek srednje šole. In mi ni pustil slabega okusa, res pa je, da sem se takrat bolj koncentrirala na zgodbo kot na stil. Ljudje imajo res zelo bujno domišljijo, kako si lahko tako dobre zaplete izmislijo! Po takih knjigah vedno znova ugotovim, da ne bom nikoli pisateljica, saj česa takega ne bi znala napisati.

mmmmm, meni je ta knjiga fantastična, ena izmed najboljših. Je pa pustila malo srhljivega občutka vsakič, ko sem v bližini Grenobla:-)))

Parfum je bil tudi meni všeč.

V kategorijo knjig, ki puščajo slab okus pa bi prištela:
-Berta Bojetu: Filio ni doma
-Dušan Merc: Galiljejev lestenec
-Georges Bataille: nebesna modrina

Knjiga je težka, duhamorna, neoptimistična….Seveda pa je iz umetniškega vidika odlična.

Gledal sem tudi film – ena mora.

Spomnim se, da sta Eurythmics posnela pesem na to temo.

Slavenka Drakulić: Okus po moškem – več let je minilo, kar sem jo prebrala, pa me še vedno besedi gnus in čudenje asocirata na to knjigo, v kateri junakinja dobesedno konzumira (določene dele) tipa.

Anthony Burgess: Peklenska pomaranca

Alena* to sem jaz tudi brala. najbolj gnusno mi je bilo, ko je opisano tako hladnokrvno, kako ga je razkosala in po majhnih vrečkah ven v smeti nosla.
celega ni pojedla.
njegovi ženi pa veselo lagala…
sicer je že dolgo tega, kar sem jo brala, tako da sem detajle pozabila, ampak res groza
tud parfum mi je bil grozn, kr lahko (pa magari v knjigi) obstaja nekdo, ki kar tako iz ljubega mira ubija.

o čem pa govori filio ni doma? bi jo prebrala, samo je čas za branje pri meni vedno tak luksuz pa berem samo na priporočila 🙂

hm Čmlji med pa mi ni pustil slabega okusa, vmes je bilo ene par ogabnih “prizorov”.

Meni je pa prav obležala v želodcu knjiga Windows on the World Frederica Beigbederja – akterji romana se znajdejo 11. 9. 2001 v stolpnici World trade centra v New Yorku, ravno ko je izvršen teroristični napad. Če ste brali knjigo 2999 SIT, potem veste, kaj lahko pričakujete …