Kmalu me ne bo več, zato urejam zadnje podrobnosti
… kako bi pa dejansko ravnal, bi pa najprej moral prit do tega, da bi zanesljivo vedel…
saj ni velikih razlik. Najprej sledi šok, potem zanikanje in borba za obstoj. Ko vidiš, da ne gre več in veš da si tam tam, potem je ali samomor, ali pa doze in doze in doze. Najprej protibolečinskih potem pa uspaval.
Pisanja na starševski čvek pa ni več. No, mogoče ti ki si bolj siten, ti bi mogoče pisal ja… ;)))
[/quote]
Najprej je res šok, potem zanikanje in borba za obstoj. Potem sprijaznjenje in upanje na vsak še dober dan in naenkrat te (oz.svojce) preseneti dan, ko si tam še samo kot telo, ne pa več ti kot osebnost. Velikokrat v napol spečem stanju.
Malo, izredno malo jih je, še posebej pri raku, da so do zadnjega dne popolnoma prisebni.
Verjetno je gledalo enak film, kot sem ga ajz kaka dva nazaj sem točno tak film gledal, do pikice, snemala je videe z napotki, pisala dnevnik, pol sem ga pa izpustil, ker je bil preveč pocukran, prozoren in bedast.
Aja, pozabila je napisat, da snema tudi sporočilo za bodočo moževo izbranko…
[/quote]ne boš nikoli ljubljen,ker je tate to plehko,žal.
No, to ne drži. Tašči so kar direkt povedali, da zdravljenje ni uspešno in ima še nekje 6 mesecev življenja, odvisno od telesa, koliko bo zdržalo. Ni, umrla je po 8ih mesecih.
In ni edina, ki jo poznam in so ji povedalu, kako daleč je. So stanja, pri katerih je znano, kako dolgo bo približno trajalo in ko je clovek res tam, so zdravniki kar pošteni in iskreni.
Preseneča me množica sodb. Kot reakcija na povsem nekonflikten zapis. Ja, nekaj neujemanja je v njem. Kar ne pomeni nujno, da gre za izmišljotino. Gotovosti ni. Pogovorov o takih temah je pa vsekakor premalo. Prevečkrat ljudje potisnejo glavo v pesek in nočejo o umiranju nič vedeti. Pa je na koncu lažje, če si pripravljen.
Tudi jaz se že dolgo pripravljam na konec. Lepo počasi sem urejala stvari, ker veliko ne zmorem. Pred dvema letoma so mi zdravniki napovedali največ eno leto življenja. Pošteno so zgrešili, ker so postavili napačno diagnozo. Niso imeli pojma o multipli kemični občutljivosti, ki je odigrala bistveno vlogo. Bolj previdni bi morali biti pri takih napovedih. Pacientu ne bi smeli postavljati rokov s tako gotovostjo. Saj meni je bilo vseeno jasno, da gre le za oceno. Pa vendar sem upala, da agonija ne bo tako dolgo trajala.
Ni vse črno in belo. In obstajajo velike razlike v sposobnostih tistih, ki se bližajo koncu življenja. Nekateri so do konca sposobni poskrbeti za najbolj osnovne potrebe. Nekateri se dolgo mučijo nepokretni. Večina raje sprejme močno olepšane filmske variante kot da bi sprejeli Housovo izjavo, da dostojanstvenega umiranja ni. Medicina nam pomaga pri podaljševanju življenja, kar prevečkrat pomeni le podaljševanje agonije. Ko gre za evtanazijo, pa cel kup pomislekov. Brez medicinske pomoči bi bili mnogi že zdavnaj mrtvi. Zakaj mora torej revež, ki si ne more privoščiti “izleta” v Švico, poseči po vrvi, da konča svoje trpljenje? Bolečine vsakogar spravijo na kolena. In ne, ni jih vedno možno kontrolirati s protibolečinskimi sredstvi. Pri multipli kemični občutljivosti je to še posebej velik problem, ker je spremenjena tudi presnova zdravil.
No, to ne drži. Tašči so kar direkt povedali, da zdravljenje ni uspešno in ima še nekje 6 mesecev življenja, odvisno od telesa, koliko bo zdržalo. Ni, umrla je po 8ih mesecih.
In ni edina, ki jo poznam in so ji povedalu, kako daleč je. So stanja, pri katerih je znano, kako dolgo bo približno trajalo in ko je clovek res tam, so zdravniki kar pošteni in iskreni.
[/quote]
To je odvisno od tega za kako psihično stabilnega te oceni zdravnik, pa tudi od zdravnikovega karakterja. Nekateri vedno povedo in so pri tem lahko tudi precej neobzirni, drugi vedno zavijajo v vato – a če pacient zahteva direktno besedo, jo tudi dobi.
In ja, sem jih poznal in še poznam take, ki imajo točno napoved kako dolgo. Ena bližnja je zaenkrat napoved preživela že za 2-kratnik, a vseeno pravi, da čuti da gre k koncu.
Če bi zadevo spisala z imenom, bi bilobolj osebno in manj sumljivo. Dobila bi več primerne podpore. Zgodba je po filmu, podatki niso ujemajoči. Kdor govori o morali, pričnimo z avtorico. Je moralno lagati? Obstaja možnost, da je res. Zakaj se potem skrivaš? Če je res tako, vztrajaj, če ni, prenehaj, ni lepo.
To pisanje je esej. Kot bi si želela čimprej umreti. Čudno,, da ne posname še videa bodoči ženi kakšen položaj ima mož najraje z vsemi napotki. Če imaš komu kaj za povedat, mu poveš v živo ne pa da se snemaš in tistim še živečim povzročiš neznosno bolečino, ko bodo recimo gledali te videe, ko nekoga več ne bo.
Preveč boli.
To je odvisno od tega za kako psihično stabilnega te oceni zdravnik, pa tudi od zdravnikovega karakterja. Nekateri vedno povedo in so pri tem lahko tudi precej neobzirni, drugi vedno zavijajo v vato – a če pacient zahteva direktno besedo, jo tudi dobi.
In ja, sem jih poznal in še poznam take, ki imajo točno napoved kako dolgo. Ena bližnja je zaenkrat napoved preživela že za 2-kratnik, a vseeno pravi, da čuti da gre k koncu.
[/quote]
V mesecih na OI smo se tisti, ki smo se tam dosti srecevali kar povezali in več ali manj so bili zdravniki kar iskreni. Res drži, da vsi nimajo pravega pristopa, velikokrat tudi pacient “noče” slušat povedanega, včasih povedo le najožjemu, če pacientu ne morejo,……..
Veliko zgodb, ja.
In po mojih izkušnjah poskušajo vsem.mogočim in so dostkrat (pre) optimistični, ampak ko pa nastopi terminalna faza pa to dajo vedet.
Sem pa tudi sama pred leti slučajno prišla v stik z gospodkm, ki je imel razsejani rak črevesja. Praktično so ga odpisali in mu niti niso več dali kontrolnega datuma na OI. Gospod se je z ženo izselil iz mesta na samo, jedla spta le svojo pridelano hrano, izločil vse stresne dejavnike in živel še vsaj 8 let, kasneje ga več nisem videla. Na OI niso mogli verjet, ko je po 1 letu prišel pozdravit osebje. Ja, to pa je svojevrsten čudež.
Tud bil film o fantu in punci , sta šla na potovanje po Ameriki. Ne preseneča, da je stanje v družbi katastrofalno, ko pa ste večinsko posatli brezmožganska drhal, ki hrepeni samo po filmskih pravljicah, teh pa od nikoder.
[/quote]
Mislim, da te zdaj že vsi sprobavajo a je še kje kakšen film na svetu, ki ga nisi videl in si ga zapomnil unulo
Forum je zaprt za komentiranje.