klošarji
Pravkar sem se vrnila iz mesta, z naravnost nelagodnim občutkom…stopim iz avta na parkirišču, že zakoraka en proti meni in fehta za drobiž. In potem po mestu, še ene 3x, en se mi je drl:”ej, miška!” cel pijan, da se je kar majal, prov nič spoštovanja, čeprav imam trebušček spredaj-nosečka…
ne vem no, a se človek ne more več v miru po mestu sprehajat, brez da mu kdo zateži, al s cekinom, al s knjigami al s podpisovanjem amnesty international, peticije, bilo česa..Zakaj se lahko vsak klošar obregne ob mene, od junkijev, pijancev do delomrznežev…greš skozi park, dva mrtvo pijana ležita en na klopci, drug kar na tleh…ej, smilijo se mi ljudje, ki živijo v centru, saj se njihovi otroci niti v park ne morejo it več igrat…vsaj jaz svojega že ne bi spustila med vso to drhal.
In se narediš, da ti je vseeno, sem in tja že kšnemu stisneš 100 tolarjev, ampak na vsakem vogalu pa res ne bom, saj nisem miljonar.. In kakšni ti potem še rečejo, če te ni sram, da si jim dal samo 50 tolarjev, halo…
Saj ta svet je čisto nor. No, ampak ..glavno, da sije sonček in da je sonček tudi v mojem trebuščku. Lep pozdrav vsem, pa kakkšno misel na temo?
Sama nisem nestrpna, samo mi gre pa tako obnašanje pošteno na živce. Saj veš, se mi smilijo pa mi je hudo za njih. Ampak dejstvo je, da si večina brezdomvec sama izbere tak način življenja. Mnogo so jih že premeščali, jih dali stanovanje, obleko, hrane, vse, kar je treba. In kaj so naredili? Vrnili so se nazaj, ker jim je tako ljubše! In potem sem začela razmišljat, če hočejo bit tam, pa naj bodo. In tako mimogrede: na mesec s tem fehtanjem zaslužijo eno povprečno mesečno plačo, nekateri več! Pa jim ni treba plačevat nobenih položnic (tiste, ki živite v bloku ipd., veste koliko se tega nabere), si kupovat oblačil in tega, zapravljajo naš težko prigaran denar (pa naj gre za plačo ali štipendijo) za cigarete in pijačo.
Ja, no, saj so tudi taki, ki so primorani živet tako (npr. v ZDA živi 5.000 t.i. krtov, ki živijo v kanalizaciji in še niso videli svetlobe nikdar v življenju), ampak velika večina pa so takšni – je bilo že kar nekaj študij narejenih na to temo.
To je neizogiben stranski učinek bolj ali manj liberalnega kapitalizma, ki je pri nas ustoličen za novo ideološko zlato tele. Bolj kot se bomo bližali od nas razvitejšim državam, slabše bo, žal tudi na področju varnosti.
Pred dolgimi časom, davno pred teroristično histerijo, sem v ZDA doživel, da si človek na popolnoma prazni ulici ni upal niti okna na avtu odpreti zaradi “nevarnosti”, ki je jaz sicer nisem videl … pa še mnogo podobnih doživljajev iz “svobodnega sveta” bi lahko povedal, samo se bojim, da bom izpadel za ideološko ali, kot se je včasih reklo, moralno-politično oporečnega.
Ja, Nyna, sedaj, ki si noseča, te bomo vsi kovali v zvezde. Ma halo? Misliš, da pijan človek, ki samo išče, kje bo dobil denar za pijačo, bo gledal, katera ženska je noseča in je ne bo spraševal za denar?
Ma kakšni cepci brezobzirni so tisti od amnesty international, ki delajo peticije za izboljšanje človekovih pravic ali pa celo tisti, ki so delali peticije za zvišanje kazni za pedofile…. Sram jih bodi… Ali pa tebe?
Razumem to, da ti gredo na živce tisti ljudje, ki fehtarijo za denar, ampak pojdi mimo, ne jih niti pogledati in konec. Dvomim, da bodo tekli za tabo… AMPAK TUDI TAKI LJUDJE MORAJO ŽIVETI!
Ko sem še vsako dnevno hodila na faks v mb z vlakom, sem naletela bolj na fehtarjenje ciganov, ne klošarjev. Kljub temu, da sem študentka brez lastnih prihodkov, sem večkrat komu dala kakšnih 100 ali dvesto tolarjev. Ok, rada dam kdaj komu kakšen tolar. Ampak ko sem pred 14 dnevi šla v eno manjše mestece blizu mene, pa sem mislila, da bom znorela. Na niti 500 metrih kar sem šla peš, je bila vsakih par metrov kakšna ciganka in težila za denar, večkrat celo ista. Ej, to pa je bilo too much! Ker prvič mi denar ne leti z dreves, drugič pa je eno, če nekdo vljudno prosi za denar, drugo pa je, če te že skoraj izsiljujejo, da jim kaj daš! Sem se komaj zadrževala, da se nisem vstavila in jim povedala par krepkih!
Prav imaš, da si se razjezila. Tudi jaz jih ne maram. Ne dam jim niti ficka, pa čeprav se mi to ne bi poznalo. Morda se komu zdim groba, ampak moje videnje je pač tako. Govorim iz lastnih izkušenj, saj je moj biološki oče, kljub družini, jegovi dobri izobrazbi in lepi službi raje izbral alkohol in park. Hvala bogu, jaz imam sedaj zlato družino, kjub temu, da sem živela z očimom. No, sicer pa je to samo moje mnenje in videnje.
Mene pa zanima zakaj se čutite dolžni dajati denar in če ga ne, se počutite krive?????
Ravno zaradi teh občutkov vam gredo ti ljudje na živce!!!!
Torej; problem je v vas in ne v ljudeh, a ne?
Jaz se jim nasmehnem, voščim dober dan, zaželim srečno in nekateri so kljub temu zadovoljni. Empatije je treba v življenju in vse pogosteje.
Ja, res je zoprno, sploh če si s poslovnim partnerjem!!!
Ampak, folk kaj pa če se nekaj zgodi jutri, meni, tebi ali njej in smo ob VSE ?!!! Kdo je bil tisti človek pred npr. 15. leti ( direktor, podjetnik, ugleden zakonski mož, mal je idiotov, ki bi prostovoljno šli med klošarje)????!!!Na to je treba včasih pomislit in klošarju potisnit v roko kakšnega jurja.
Ne vedno, kdaj pa kdaj pa le to storite.
V globokem priklonu,
JOHANUS
hej, Ako, nič ne mislim, da bi mogel kdo mene v zvezde kovat, če sem noseča, ampak, da se pa za vsako babo dere, kar mu pade, pa je tud mal 2 much..Sicer pa…briga me, nimam prav nič slabe vesti, če vidim enega mladega, sposobnega za delat, ki fehta, pa mu ne dam cekina, kr naj gre delat, jst moram tud.
Zaniivo, kako ste ljudje nastrojeni proti klošarjem !
Saj nikomur ni treba dati tistih soldov, če noče.
V vseh časih in skozi vso zgodovino so ljudje, ki imajo socialni čut, podpirali revne in tiste, ki se v težkih situacijah težje znajdejo ali pa sploh ne .
Strinjam se z Johanusom, da nikoli ne vemo kdaj bo kdo od uspešnežev v parku.
Življenje je včasih hudo nepredvidljivo.
Zato prosim malce več strpnosti do marginalnih skupin , do tistih ki težko štekajo life!
Če vidim, da je človek pravi klošar in ne kakšen pijanec ali narkoman, mu dam tudi po 50, 100 sit.
Vsakič, ko grem plačat račune na pošto pri Čopovi, je blizu vhoda nek človek, ki nikoli ne vpraša nobenega nič, samo tam sedi in čaka. Od daleč se mu vidi, da je reven in bolan, ne pa da alkoholik. Zato mu dam vsakič kaj drobiža… Meni lahko tistih 50 sit ne pomenijo prav dosti, njemu pa lahko pomenijo kruh…
Je pa res, da sem nekoč enega tipa nadrla, ker me je prišel fehtariti za denar, imel pa je okoli 20 let!!! Blebetal je, da je že 6 mesecev na cesti, a meni je bolj deloval kot nek študent, ki se mu ni dalo delati in je rabil denar za ne vem kaj….
Hej, jaz sem pa doživela eno zelo pozitivno srečanje s klošarji na Kongresnem!
S kolegico sva šli s faksa (ko je bila Pravna še na stari lokaciji) na kavo, pa so naju ogovorili trije starejši klošarji. Ker sva bili totalno brez denarja (razen par tolarčkov za kavo), sva jim rekli, da ne bo nič s prispevki, nakar je en izmed njih dvignil steklenico vina in nama rekel: A bosta vsaj kej spile?!
Revežu oz. klošarju vedno da tisti, ki ima manj denarja, ker ga tudi bolj razume. Kako naj pa klošar sploh prosi bogataša, saj se ta vendar vozi in nikoli ne hodi mimo njega! Tu in tam je treba dati kakšen drobiž, zato ne bo nihče bolj reven ali bolj bogat. Občutek, da si nekomu za trenutek polepšal dan je tudi nekaj vreden. Še posebej če mu zraven rečeš še kakšno lepo besedo.
ja, jožica, že tečem. hotela sem samo reči, da ne vidim smisla v tem, da jim dajem denar, če ga imajo na koncu več kot jaz. res je, da nimajo stanovanja in drugih dobrin, ampak vseeno. pa kakemu “znanemu” klošarju še dam kaj, tistim, ki pa čakajo pred trgovinami ali velikimi trgovskimi centri na parkiriščih, pa res ne. zato, da lahko zapravljam, delam! in še to: dela je dovolj, na primer javna dela (pobiranje smeti, na primer), tako da bi lahko kaj tudi zaslužili, ampak se jim očitno ne splača.
———————————
tako da bi lahko kaj tudi zaslužili, ampak se jim očitno ne splača
———————————–
Ja, ne vem. Nisem probala. Meni se zdi plača, ki je vsak mesec bolj ali manj enaka in bolj ali manj ob istem datumu, še vedno boljša izbira. Seveda moj direktor zasluži petkrat toliko, ampak kaj jaz zdaj tu morem, če nisem direktor. In možno, da kak klošar tudi zasluži petkrat toliko, pa tudi nič ne morem. Ali delam svoje naprej, ali pa se prijavim za direktorico oz. grem klošarit.
Zase vem, da delam tisto, za kar sem sposobna. Nimam pa sposobnosti ne za direktorico ne za klošarko… ampak zato me ne grize zelena zavist. Imamo pa odprte možnosti in vsak lahko poskusi… in šele potem pljuva, če se mu še vedno zdi potrebno, ne pa vnaprej.
Mene klošarji ne motijo. Ponavadi niso vsiljivi in če jim kdo kaj da, jim da prostovoljno, drugi grejo pač mimo. Če smo že pri tem, me bolj moti naša razsipna država, ki mi pod prisilo vleče denar iz žepa (davki, rtv prispevek…).Eh, še dobro, da smo različni ljudje na svetu. Kaki dolgčas bi bil drugače…
za klosarje imam vedno zelo kratko konverzacijo….
…ko me pricne prositi za drobiz, ga vprasam, ce ima obe nogi in obe roki, ce ugotovi, da jih ima, mu recem naj jih uporabi, saj zato ima glavo…
delo pa se najde SKORAJ za vsakogar, če le želi delati….v trojanah še vedno delajo tunel…
pa lep dan !
janez
p.s.
me ne motijo, veliko je tudi taksnih, kateri imajo izobrazbo, eden v MB je celo bil ginekolog, ampak se je odločil za takšen način življenja in ta nikoli ne bo prosil za denar….verjetno ga ima !
Forum je zaprt za komentiranje.